Sodobni električni avtomobili so med nami že več kot 10 let. Razvoj je bil v tem obdobju hiter. Od prvega Nissan Leafa z dosegom 117 km do današnjih modelov, od katerih imajo številni doseg nad 500 km. Zaradi hitrega razvoja, ki mu je včasih težko slediti, v medijih še vedno zasledimo trditve glede električnih avtomobilov, ki ne držijo več. Zato si bomo v tem prispevku ogledali, kaj nam električni avtomobili trenutno nudijo, napotke za nakup in uporabo ter primerjavo z avtomobili na fosilna goriva glede obremenitve okolja.
V četrtem in zadnjem delu zapisa bomo spregovorili predvsem o okoljskih vidikih električnih avtomobilov, pogledali bomo, kaj pravijo nasprotniki in se dotaknili tudi vodika.
Okoljski vidiki
V medijih pogosto zasledimo študije o obremenitvah za okolje, ki jih povzročajo električni avtomobili, vendar zelo težko najdemo pravilno primerjavo z vozili z motorjem na notranje izgorevanje. Seveda velja, da je najbolj ekološki tisti avto, ki ga nismo izdelali, ampak s takim se ne moremo voziti. Primerjava obeh vrst avtomobilov pa jasno pokaže prednosti električnih, ko gre za vplive na okolje, celo če se vozimo na elektriko pridobljeno iz premoga. Upoštevati namreč moramo, da se za vsakim litrom goriva, ki zgori v klasičnem avtomobilu, skriva precej energije, tudi električne, ki se porabi za črpanje, transport in rafiniranje goriva. Tudi avtomobili z motorjem na fosilna goriva se delno vozijo na elektriko, po nekaterih izračunih je celo polovica porabljene energije električne.
Za Slovenijo tudi velja, da je le tretjina električne energije proizvedena v termoelektrarni, dve tretjini pa imata minimalne izpuste CO2, zato je vožnja na elektriko še toliko čistejša od vožnje na fosilna goriva.
Recikliranje
Primerjajmo obe vrsti avtomobilov po prevoženi razdalji 160.000 km, to je razdalja, za katero nam proizvajalci danes jamčijo življenjsko dobo baterije. Avto z motorjem na notranje izgorevanje bi pri porabi 8 l/100 km za to razdaljo porabil 12800 l, kar je slabih 13 kubičnih metrov goriva. Izgorelo gorivo je ostalo v zraku kot CO2, dušikovi oksidi in trdni delci. Del tega tudi dihamo. Sedaj pa primerjamo “recikliranje” izpustov v primerjavi z recikliranjem baterije. Izločanje CO2 iz zraka in shranjevanje je izredno drago, poleg tega pridobljeni CO2 nima vrednosti. Baterija v nasprotju s tem vsebuje uporabne kovine, zato rezultate recikliranja lahko ponovno uporabimo oz. prodamo. Tudi če pri baterijah upoštevamo še recikliranje elektrarne na obnovljive vire, je recikliranje ekonomsko izvedljivo, medtem ko od fosilnih goriv ne znamo poceni iz ozračja odstraniti niti CO2. Prvi obrati za recikliranje baterij že obstajajo.
Kje bomo dobili dodatno električno energijo? Kaj pa omrežje?
V Sloveniji približno tretjino električne energije porabimo v gospodinjstvih. Za 10.000 prevoženih kilometrov letno na gospodinjstvo bi se poraba v gospodinjstvu povečala za približno 50 %, kar pomeni 15 % vse porabljene elektrike v državi. Je res tako težko povečati proizvodnjo za 15 %? Glede na količino denarja, ki ga sedaj porabimo za uvoz goriv, bi se naložba hitro povrnila.
Glede na to, da bi večino avtomobilov lahko polnili z močjo ene ali največ dveh indukcijskih kuhalnih plošč in to v obdobjih, ko je poraba majhna, tudi posodobitev omrežja ne bi smela predstavljati večjega problema, kjer bo sploh potrebna.
Električni avtomobili in obnovljivi viri energije?
Ker avtomobili vsebujejo precej zajetne hranilnike energije (baterija s kapaciteto 80 kWh lahko napaja gospodinjstvo 5 dni), so idealni za shranjevanje energije, ko jo je preveč. V ta namen bi prišle prav tudi polnilnice na parkiriščih podjetij, kjer avtomobili zaposlenih stojijo večino časa, ko je elektrike iz sončnih elektrarn največ.
Dodatna možnost bi bila izraba baterij v avtomobilih za vračanje energije v omrežje, ko proizvodnja ne dohaja porabe. Ker je takrat elektrika dražja, bi tako lahko z baterijo celo služili. Pri tem je dobro povedati, da baterije vrste NMC niso zelo primerne v ta namen, ker bi jih lahko iztrošili, še preden bi se iztekla življenjska doba avtomobila. Pri baterijah LFP, ki zmorejo približno petkrat toliko ciklov polnjenja, pa je zamisel izvedljiva. Nekateri proizvajalci že napovedujejo polnilnice, ki vračajo energijo iz avta v omrežje.
Kaj je naloga države?
Predvsem naj zagotovi možnost polnjenja doma vsem, kar v prvi vrsti pomeni polnilnice tudi za tiste, ki živijo v stanovanjskih blokih. Te polnilnice so lahko majhnih moči (2,5–5 kW), pomembno je, da jih je veliko. Lažje je namreč ob prihodu domov priključiti avto in ga zjutraj izključiti, kot ga ob prihodu domov priključiti, nato pa čez pol ure izključiti in avto prestaviti na drugo parkirno mesto. Poleg tega so manjše moči polnjenja boljše za baterije in manj stresne za omrežje.
Le redko bi potrebovali moči 11, 22 ali več kilovatov. S pametnimi polnilnicami bi lastnik lahko nastavil, kdaj mora biti avto poln, polnilnica pa bi poskrbela, da bi se polnil takrat, ko je elektrika najcenejša.
Predvsem pa naj vlada, ki si po lastnih besedah prizadeva za okolje, umetno ne niža cen fosilnih goriv, saj s tem daje potuho onesnaževalcem.
Nasprotniki električne mobilnosti
Ta prispevek sem se namenil napisati tudi zaradi zelo zavajajočih poročil v medijih. Zavedati se moramo, da ima naftna industrija na voljo ogromna sredstva, s katerimi si prizadeva karseda upočasniti in zavirati prehod iz fosilnih goriv. Na nafti namreč stoji in pade prenekatera država. Tako nas npr. bombardirajo z raznimi “raziskavami”, ki kažejo ekološko oporečnost električnih vozil, fosilna pa pri tem spregledajo, še posebej škodljivost za zdravje. Na žalost se spremembam upirajo tudi mnogi proizvajalci in prodajalci klasičnih avtomobilov. Delno k temu verjetno prispeva splošni odpor do sprememb, še bolj pa izguba zaslužkov pri vzdrževanju. Električni avtomobili so namreč veliko cenejši tudi s tega vidika, saj ni potrebe po menjavi olja, svečk, izpušnih cevi … Tudi zavorne obloge se zaradi električnega zaviranja manj obrabljajo.
Ob zadnji podkupovalni aferi v evropskem parlamentu se lahko vprašamo tudi, kakšna sredstva se namenjajo za zaviranje prehoda s fosilnih goriv. To je za proizvajalce nafte veliko pomembneje kot govorjenje o pogojih dela v eni izmed njih.
Naslednja “zanimiva” strategija je hujskanje proti elitam, ki na posameznika potrošijo veliko več kot srednji in nižji sloj. Pristop “Naj najprej oni zmanjšajo porabo” pri mnogih pade na plodna tla, čeprav npr. v Evropi spodnjih 50 % povzroča večje izpuste kot 10 % najpremožnejših. Bogatih je namreč relativno malo (koliko znancev z lastnim reaktivnim letalom imate?), zato moramo porabo zmanjšati vsi in to čim prej. Pri tem se moramo zavedati, da zaradi posledic podnebnih sprememb že danes najbolj trpijo ravno manj premožni. Oni si namreč težko privoščijo dražjo hrano, energijo za hlajenje … Danes sicer predvsem v revnejših državah, z višanjem temperature pa se lahko razmere hitro zaostrijo tudi v razvitem svetu. Tudi ko povprečno premožnemu pogori hiša ali jo odnese narasla reka, je ob vse.
Priporočam tudi ogled videa: https://youtu.be/Fudu1rwKATA.
Kaj pa vodik?
Prednosti vodika pred baterijami sta manjša masa in hitro polnjenje. Na žalost pa ima bistveno slabost – zelo slab izkoristek. Če proizvajamo vodik iz elektrike in elektriko nazaj iz vodika, je izkoristek le okoli 30 %. Če bi vodik porabili v motorju z notranjim izgorevanjem, kar tudi nekateri zagovarjajo, pa bi bil izkoristek še polovico manjši. To pomeni, da bi za pogon na vodik morali proizvesti trikrat do šestkrat toliko električne energije kot v primeru uporabe baterij.
Zaključek
Videli smo, da imajo električni avtomobili številne prednosti pred klasičnimi. So veliko tišji, kar bodo znali ceniti zlasti mestni prebivalci ob štiripasovnicah in prometnih križiščih. Vsem bo koristil tudi čistejši zrak. Takojšen tih odziv motorja je enkraten, pospeški zelo spodobni, nizko težišče zagotavlja dobre vozne lastnosti. Njihova slabost pa je daljše polnjenje, ki pa tudi ne pride toliko do izraza, ker od doma lahko vedno odpeljemo s polno baterijo. Vprašanje je torej le, ali smo pripravljeni malo spremeniti način življenja za velike koristi.
Uporabne povezave
https://insideevs.com/news/619984/gas-cars-use-electricity-too-not-just-evs/
V celoti lahko preberete tudi prvi del zapisa o električnih vozilih, kjer se dotikamo predvsem delovanja, dosega in življenjske dobe baterije, ter drugi del, kjer pišemo predvsem o prednakupni in ponakupni izkušnji. V tretjem delu zapisa pa smo spregovorili predvsem o polnjenju električnih vozil in dosegu.
Če je elektrika toliko boljša kot bencin, zakaj je potem potrebno ljudi siliti k nakupu? Ljudje bi sami prešli na novo tehnologijo brez prisile, če bi bila v vseh pogledih boljša, oziroma vsaj v večini stvari.
Saj vas nihče ne sili. Prispevek sem se odločil napisati zato, ker ob pogovorih s sodelavci in znanci ugotavljam, da jih precej verjame zavajajočim trditvam v medijih. Upam, da si bodo trenutno vsaj tisti, ki kupujejo nov avto in ga lahko polnijo doma, omislili električnega. Tako bo prej na tržišču tudi več rabljenih, ki si jih bodo lahko privoščili tudi manj premožni. Z večanjem števila lastnikov el. avtov bo tudi pritisk na vlado za polnilnice in posodobitev infrastrukture večji. Prej kot izvedemo prehod, bolje bo za naše denarnice, zdravje in okolje.
Kako nihče ne sili? Kaj pa letnica 2035, ali celo 2025? Prosim malo razložite.
2025 ni realno, do 2035 je pa še 12 let. Do takrat bo tudi cena verjetno že zelo izenačena. Zato je na vladi, da v tem času poskrbi za omrežje, kjer je to potrebno in polnilnice pred bloki.
Nisem prepričan, da bo to bolje za okolje in posledično naše zdravje.
Redke kovine – za motorje in zelene generatorje in somčne celice, prinašajo ogromno energije za pridobivanje, hkrati pa veliko opustošenje okolja.
Kaj pa nafta? Tudi tu gre ogromno energije za pridobivanje in opustošenje okolja, ki je pri nesrečah tankerjev in naftnih ploščadi še veliko hujše. Poleg tega lahko baterije recikliramo in se izognemo novemu rudarjenju, nafte pa ne in potrebujemo vedno novo.
Vse lepo napisano,ampak električni avto je predrag.
To je pa še ena stvar. Ponudba in povpraševanje… povpraševanje narašča, ponudba ne dohiteva.
Odvisno od tega, koliko prevozite. Za nekaj tisoč km letno da, pri 15000 km letno pa lahko računate na prihranek vsaj 1500 EUR letno.
V veliki meri očitno naročen članek. Ni omenjeno zelo umazano pridobivanje redkih kovin, potrebnih pri akumulatorjih, pa tudi njihovo recikliranje ni tako enostavno, kot je bilo prikazano. Doseg električnih avtomobilov je odločno prekratek, povečanje zmogljivosti akumulatorjev pa bo kmalu zadelo na fizikalne in kemijske omejitve. V državah EU bi bilo treba postaviti sto tisoče polnilnic, saj napolniti akumulator vsaj za silo traja najmanj pol ure, tankanje bencina pa kvečjemu 3 minute. Dodatno vprašanje je zagotavljanje zadostnih količin električne energije, saj se evropske države zaradi zelene agende čedalje bolj otepajo s težavami pri zagotavljanju zadostnih količin elektrike, nenadno enormno povečanje porabe bi preobremenilo energetski sistem in kmalu bi vozili samo na nam znani par-nepar. Ostanimo do nadaljnjega vsaj pretežno še kar pri avtomobilih z notranjim zgorevanjem! Da ne govorimo, kako ga z ogljičnim odtisom lomi samo Evropa, ki proizvaja le 7% vsega CO2 v svetovnem merilu. Pa še dražji od bencinskih ne bi smeli biti električni avtomobili, sicer jim ekonomsko ne bodo konkurenčni.
Predlagam naj se z zakonom sprejme za vse javne službe obvezna el. Vozila, pa menjava po 5 letih, pa bomo vsi na el. Vozilih.
Članek ni naročen. Kot je omenjeno v uvodu, sem ga napisal zato, ker je v medijih veliko napačnih trditev, ki zavajajo in ustvarjajo razpoloženje proti električnim avtomobilom. Recikliranje baterij res ni enostavno, je pa ekonomsko izvedljivo, kar recikliranje fosilnih goriv zagotovo ni (je veliko predrago). Doseg za večino uporabnikov že sedaj ni prekratek, se pa še povečuje. V dobih desetih letih smo prišli od dobrih 100km na 500 in več km na eno polnjenje.
Lahko citirate fizikalne omejitve za baterije? Kitajski proizvajalec načrtuje proizvodnjo baterij s skoraj dvojno kapciteto današnjih še v tem letu:
https://www.pv-magazine.com/2023/04/21/catl-launches-500-wh-kg-condensed-matter-battery/
Pri 250 kW pomeni več kot 200 km v 10 minutah, ni pa to zgornja meja.
Če bomo ostali na fosilnih avtomobilih, bomo ostali z zastarelo indutrijo, katere izdelkov ne bo nihče več kupoval. Poglejte na spletu koliko el. avtomobilov proizvajajo Kitajci.
Predlagam naj se z zakonom sprejme za vse javne službe obvezna el. Vozila, pa menjava po 5 letih, pa bomo vsi na el. Vozilih.