Sodobni električni avtomobili so med nami že več kot 10 let. Razvoj je bil v tem obdobju hiter. Od prvega Nissan Leafa z dosegom 117 km do današnjih modelov, od katerih imajo številni doseg nad 500 km. Zaradi hitrega razvoja, ki mu je včasih težko slediti, v medijih še vedno zasledimo trditve glede električnih avtomobilov, ki ne držijo več. Zato si bomo v tem prispevku ogledali, kaj nam električni avtomobili trenutno nudijo, napotke za nakup in uporabo ter primerjavo z avtomobili na fosilna goriva glede obremenitve okolja.
V tretjem delu zapisa bomo spregovorili predvsem o polnjenju električnih vozil in dosegu.
Ali moramo namestiti posebno polnilnico?
Običajno ne, je pa to odvisno od tega, kaj dobimo poleg avtomobila ob nakupu ali za doplačilo. Za domačo uporabo sta dve možnosti – polnjenje na navadni vtičnici s 16A varovalko, kar omogoča moč polnjenja okoli 2,4 kW, ali polnjenje na trifazni vtičnici, kar omogoča polnjenje z močjo do 11 kW. Pri tem se moramo pozanimati tudi, kakšna je priključna moč domače napeljave, da je ne presežemo. Potrebna moč za domače polnjenje je odvisna predvsem od velikosti baterije. Za 40 kWh je tudi 2,4 kW (navadna vtičnica s 16A varovalko) dovolj, za 80 kWh baterijo pa 5,5 kW. Za boljšo predstavo lahko rečemo, da s 2,4 kW močjo napolnimo avto za 140 km v desetih urah, s 5,5 kW pa za 320 km.
Katere pa so prednosti posebnih polnilnic? Boljše domače polnilne postaje spremljajo porabo v hiši in temu prilagajajo moč polnjenja. To pomeni, da nikoli ne presežemo največje dovoljene moči odjema iz omrežja, hkrati pa je avto poln v najkrajšem možnem času. Če imamo doma nameščeno tudi sončno elektrarno in hranilnik, pa je dobro imeti polnilnico, ki je integrirana v celoten sistem upravljanja z energijo.
Kaj pa dolgi časi polnjenja?
Za večino avtomobilov velja, da baterijo od 10 do 80 % napolnimo na hitri polnilnici v približno pol ure do tri četrt ure. To je precej več, kot smo vajeni pri fosilnih gorivih, vendar električni avto polnimo na javnih polnilnicah le ob dolgih vožnjah, medtem ko moramo fosilni avto vedno polniti na bencinskih črpalkah. Z drugimi besedami, z električnim avtom gremo vedno od doma s polno baterijo in domov lahko pridemo s skoraj prazno. To pomeni, da pri električnem avtomobilu z dolgim dosegom lahko na javnih polnilnicah v celem letu porabimo manj časa, kot bi ga na bencinskih črpalkah.
Ker gremo od doma vedno lahko s polno baterijo, se npr. prvič ustavimo za polnjenje šele po 3–4 urah vožnje. Takrat tudi postanek, ki traja dobre pol ure, pride prav.
Razlika je tudi v tem, da pri polnjenju z gorivom običajno polnimo do vrha, baterijo pa napolnimo le toliko, da pridemo do doma, ker je tam polnjenje najcenejše.
Skrb za baterijo
Za čim daljšo življenjsko dobo baterije je koristno upoštevati nekaj nasvetov. Ker je priporočljiv način polnjenja odvisen tudi od vrste baterije (NMC ali LFP), priporočamo upoštevanje nasvetov proizvajalca. V splošnem za NMC baterije velja, da jih večinoma polnimo le do 80–90 %. Seveda ni nič hudega, če jo pred daljšo vožnjo napolnimo na 100 %, izogibamo pa se temu, da jo hranimo napolnjeno do 100 %, se peljemo kratko razdaljo in jo spet napolnimo do 100 %. Za baterije LFP pa npr. Tesla priporoča, da jih polnimo na 100 % tudi za vsakodnevno rabo.
Ker hitro polnjenje precej segreje baterijo, počasno polnjenje prispeva k daljši življenjski dobi baterije.
Praktični napotki za daljše vožnje
Ob nakupu avtomobila priporočam namestitev Petrolove aplikacije OneCharge, ki omogoča polnjenja na hitrih in ultra-hitrih polnilnicah ob slovenskih avtocestah. Nekateri proizvajalci imajo svoje aplikacije, ki so uporabne tudi v tujini in združujejo več ponudnikov. Primer je npr. Moon charge, ki podpira polnjenje tudi na ultra-hitrih polnilnicah Ionity, ki jih srečamo v večjem delu Evrope, tudi v Sloveniji. Za polnilnice Ionity naj omenim še to, da je polnjenje precej drago, če nimamo sklenjene naročnine. Pri Petrolu so cene trenutno več kot polovico nižje. Ker nekatere znamke ponujajo svoje aplikacije, ki omogočajo ugodno polnjenje pri nekaterih ponudnikih, ob nakupu vsekakor povprašajte prodajalca, kaj vam lahko ponudi.
Preden se odpravimo na daljšo pot, v aplikaciji na mobilnem telefonu preverimo razpoložljive polnilnice ob poti in glede na doseg avtomobila ocenimo, kje se bomo ustavili. Električnih polnilnic je namreč manj kot bencinskih črpalk, razpon cen pa je bistveno večji. Še vedno lahko najdemo tudi brezplačne polnilnice in če jo najdemo blizu našega cilja, lahko avto brezplačno napolnimo in prihranimo tudi pri parkirnini.
Če bomo prenočevali v hotelu, lahko preverimo, če omogočajo polnjenje in po kakšni ceni, oz. izberemo hotel, ki to storitev ponuja po razumni ceni.
Med potjo baterijo raje polnimo večkrat do 80 %, ker nad to vrednostjo hitrost polnjenja pade. Tako bomo hitreje prišli na cilj.
Varčna vožnja
Varčna vožnja pomeni manjšo porabo energije, kar velja tudi za klasične avtomobile. To pomeni finančne prihranke in manjšo obremenitev okolja. Kot prvi ukrep kar se da zmanjšamo zračni upor. Poraba je npr. znatno manjša, če kolesa prevažamo na prtljažniku, ki je pritrjen na vlečni kljuki, namesto na strehi. Tudi prazen prtljažnik na strehi prispeva k večji porabi.
Ker zračni upor narašča s kvadratom hitrosti, poraba pri višjih hitrostih narašča precej hitreje kot prihranek časa. Za 130 km dolgo pot bomo npr. pri 120 km/h porabili 5 minut več kot pri 130 km/h, poraba energije pri 130 km/h pa bo 17 % večja.
Vzdržujmo varnostno razdaljo in ne vozimo tik za vozilom pred nami. Poleg večje varnosti takšna vožnja pomeni manj zaviranja in pospeševanja, kar tudi pomeni varčevanje.
Pri električnih avtomobilih lahko za manj agresivno vožnjo poskrbimo tudi z nastavitvijo načina vožnje. Za manjšo porabo izberemo Eko način, ki ima manjše pospeške. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da vam bodo hvaležni tudi vsi, ki jim je med vožnjo hitro slabo.
Poraba električnih avtomobilov je zaradi regeneracije manj občutljiva na težo kot pri klasičnih, vendar tudi tu ne kaže s seboj prevažati odvečne teže.
Kako poteka polnjenje?
Najenostavneje je doma, kjer polnilni kabel priključimo v avto, podobno kot npr. vtič sesalca vtaknemo v vtičnico.
Na javnih polnilnicah najprej priključimo kabel, nato pa s pomočjo aplikacije na telefonu ali kartice sprožimo polnjenje. Včasih moramo pritisniti še kak gumb na sami polnilnici. K sreči se tudi za lastnike ne-Teslinih avtomobilov obetajo polnilnice, kjer bo številka avtomobila, ki jo avto preko kabla sporoči polnilnici, povezana z našim računom in se bo polnjenje lahko začelo takoj, ko bomo priključili kabel. Po zaključku polnjenja ni potrebno plačilo na blagajni (čeprav bi bila to včasih dobrodošla možnost), ampak bo znesek trgan s kreditne kartice, katere številko smo vnesli v aplikacijo. Polnilni kabel odložimo v ležišče na polnilnici in odpeljemo.
V celoti lahko preberete tudi prvi del zapisa o električnih vozilih, kjer se dotikamo predvsem delovanja, dosega in življenjske dobe baterije, ter drugi del, kjer pišemo predvsem o prednakupni in ponakupni izkušnji
Zapis o električnih vozilih bomo nadaljevali še s 4. delom, ki bo govoril predvsem o okoljskih vidikih električnih avtomobilov.
Na kratko.
Avto je uporaben za pot v službo in domov. Za daljše poti pa že težje. Drugače pa – le najdražji imajo doseg 400 km in več. Za ostale je že 200 km kar dober doseg.
Pa še planirati je vedno treba, kajti postanek za pol ure ali dlje spet ni kar tako.
Kaj ima povezan članek iz leta 2016, ki opisuje politične probleme Argentine glede plačevanja elektrike, skupnega z električnimi avtomobili v Sloveniji leta 2023, pa res ne razumem. Država pri nas trenutno preko nižjih dajatev sicer niža cene energije (tudi fosilnih goriv), ampak položaj niti približno ni primerljiv z Argentinskim v letu 2016.
Vse to je lepo povedano, dodanih je tudi nekaj koristnih nasvetov. Vendar ni odgovorjeno na glavno dilemo, ki bo zelo kmalu še kako aktualna: kaj se zgodi, če pridemo na potovanju na električno polnilnico, pred nami pa je v vrsti vsaj 15 vozil? – Zaradi prisilnega uvajanja električnih avtomobilov se bo to začelo dogajati v nekaj letih, kajti število avtov na eno polnilnico hitro raste. Opomniti je treba tudi, da doma lahko polnijo samo tisti ljudje, ki imajo individualne hiše. V večstanovanjskih objektih je polnjenje zaenkrat še nemogoče, ker ti objekti nimajo lastnih polnilnic.
Nihče tudi ne razmišlja o obremenitvah elektroenergetskega sistema, ki jih bodo doprinesli električni avtomobili. Ob prehajanju na obnovljive vire (ki jih ni nikjer dovolj) se zna zgoditi, da se bomo spet srečali z omejitvami par-nepar, poznanim iz rajnke Juge. Ali res hočemo to? Ni nobene višje potrebe za takšno stanje.
Polnilnice se še vedno gradijo in upamo lahko, da bo gradnja dohajala potrebe. Če bo povpraševanje, bo tudi denar za vlaganja. Če pa ne bomo kupovali el. avtomobilov, pa tudi polnilnic ne bo.
O omrežju pa v četrtem delu, ki upam, da bo objavljen kmalu.
V 10 letih ne bo mogoče narediti dovolj infrastrukture in elektrike, da bi lahko napolnili toliko avtomobilov.
Drugo je, koliko ima kdo še voženj izven službe in občasnih nakupov. Mislim, da je tega več. In tudi to. Pri bencinskih črpalkah, gredo stvari hitro, pri polnjenju elektrike ne.
Polnjenje pomeni, da si bolj suženj avta, kot prej. Praktično moraš vnaprej splanirati pot, tudi kje boš polnil. Spontanost odpade.
Ker avto večinoma polnim doma, na polnilnicah pa zelo redko in le toliko, kolikor včasih zmanjka do doma, na polnilnicah v enem letu prebijem manj časa, kot sem ga prej na bencinskih črpalkah.
Z avtom z 270 km WLTP dosega sem bil npr. v Celovcu, Zagrebu in v Istri v Novigradu. Z avtom s 510 km dosega po WLTP sem bil dvakrat v Mainzu pri Frankfurtu. Je pa res, da je potrebno za daljše poti preveriti, kje bomo polnili avto. Načeloma ima sicer avto že vgrajeno aplikacijo za načrtovanje poti, ampak je še veliko prostora za izboljšanje. Poleg tega se tudi tu položaj z gradnjo novih polnilnic položaj izboljšuje.