Sodobni električni avtomobili so med nami že več kot 10 let. Razvoj je bil v tem obdobju hiter. Od prvega Nissan Leafa z dosegom 117 km do današnjih modelov, od katerih imajo številni doseg nad 500 km. Zaradi hitrega razvoja, ki mu je včasih težko slediti, v medijih še vedno zasledimo trditve glede električnih avtomobilov, ki ne držijo več. Zato si bomo v tem prispevku ogledali, kaj nam električni avtomobili trenutno nudijo, napotke za nakup in uporabo ter primerjavo z avtomobili na fosilna goriva glede obremenitve okolja.
V celoti lahko preberete tudi prvi del zapisa o električnih vozilih, kjer se dotikamo predvsem delovanja, dosega in življenjske dobe baterije.
Cena
Nabavna cena električnih avtomobilov je še vedno opazno višja od tistih na fosilna goriva. Glavni razlog so baterije, ki pa se z razvojem cenijo, zato se bo razlika v prihodnosti zmanjševala. Pri upoštevanju celotne cene lastništva pa so električni avtomobili že danes cenejši od klasičnih. Poglejmo si najprej ceno energije na prevoženih 100 km. Pri električnem za to razdaljo porabimo 15–20 kWh, kar nas stane približno 3 evre, če polnimo doma. Za bencin bi pri ceni 1,35 EUR/l in porabi 8 l/100 km za isto razdaljo plačali 10,8 EUR, torej več kot trikrat več. Kot zanimivost naj omenim, da je cena kilovatne ure energije pri elektriki in gorivu približno enaka, končna razlika je posledica slabih izkoristkov motorjev na notranje izgorevanje, ki za premikanje lahko uporabijo le okoli četrtino energije. Pri razdalji 10.000 km na leto to pomeni razliko skoraj 800 EUR pri gorivu. Če upoštevamo še cenejši servis v znesku 100 EUR ter to, da nam država še ne računa cestnine (tudi približno 100 EUR), je skupni prihranek 1000 EUR/leto. Če je električni avto 10.000 EUR dražji in upoštevamo še 4500 EUR subvencije, smo že šesto leto po nakupu na boljšem. Pri tem pa nismo upoštevali dolgoročno cenejšega vzdrževanja, saj odpade menjava številnih delov, ki jih električni avto nima.
Če lahko doma postavimo še sončno elektrarno za samooskrbo in primaknemo 4000 EUR za večjo moč, ki pokrije porabo avtomobila, se nam pri porabi 0,2 kWh/km in ceni elektrike 0,15 EUR/kWh razlika v vložku povrne nekje pri 130.000 km.
Napotki
Pred nakupom
Najpomembnejše je, da vemo, kako bomo doma polnili avto. Zato poskrbimo za priključek, ki bo v dosegu polnilnega kabla. Pozanimamo se tudi za priključno moč domače napeljave in jo po potrebi povečamo (10kW bo za večino dovolj). Če se nam pogosto dogaja, da pridemo pozno domov, zjutraj pa mora biti avto poln, se verjetno izplača namestiti tudi posebno polnilnico. Če gremo na daljše vožnje le ob koncih tedna, bosta zadostovala tudi navadna vtičnica in priložen polnilec.
Priskrbimo si aplikacije ali kartice za polnjenje na področjih, kjer se pogosto vozimo. Že doma v aplikacije vnesemo številke kreditnih kartic. Po nakupu avtomobila prvič polnimo poizkusno, ko polnjenja nujno ne potrebujemo in se nam ne mudi. Polnjenje sicer ni zapleten postopek, vendar je drugačen od točenja goriva, zato je dobro to storiti, ko imamo dovolj časa. Namestitev aplikacije ali nabava kartice je nujna, ker so polnilnice, kjer lahko plačamo z bančno kartico, na žalost zelo redke. V Sloveniji za polnjenje ob avtocestah potrebujemo Petrolovo OneCharge aplikacijo, nekaj ultra-hitrih polnilnic pa ima tudi Ionity, vendar so precej dražje.
Še pred nekaj leti smo za vsakega ponudnika javnih polnilnic potrebovali svojo kartico ali aplikacijo, sedaj pa k sreči že prihaja do združevanj, ki omogočajo gostovanje. Zato je dobro poizvedeti, katero skupino ponudnikov podpira naša aplikacija oz. kartica. Pravila Evropske unije tudi na tem področju, podobno kot za telefone, ne bi škodila.
Nakup
Pri električnem avtu se je dobro pozanimati o naslednjih lastnostih:
– Doseg oz. kapaciteta baterije: Tukaj je pomembno, da ne pretiravamo. Če npr. kupujemo drugi avto, ki bo služil predvsem za vožnjo v službo, nima smisla preplačati velike baterije. Če pa se pogosto vozimo daleč, se za prihranek časa pri polnjenju izplača seči nekoliko globlje v žep. Okvirno bi lahko rekli, da je za vožnje po Sloveniji doseg nad 250 km (baterije nad 50 kWh) dovolj. Za daljše poti je bolje imeti avto z dosegom nad 400 km na avtocesti (baterije nad 75 kWh).
– Moč polnjenja za izmenični in enosmerni tok, ki ga zmore avto: Od teh dveh podatkov je odvisno, koliko časa bomo potrebovali za polnjenje. Večje vrednosti pomenijo krajši čas. Zavedati pa se moramo, da je omejitev lahko tudi na strani polnilnice. K sreči je tudi tukaj opazen napredek, saj imajo sodobne polnilnice polnilno moč tudi do 350 kW, kar danes zmorejo le redki avtomobili. Za polnjenje na izmenični tok (AC) je priporočljiva moč vsaj 11 kW, nekateri avtomobili pa zmorejo polnjenje z izmeničnim tokom moči 22 kW, a je za postanke na poti tudi to premalo. Če bomo električni avtomobil uporabljali za daljše vožnje, kjer bomo morali polniti za več kot 100km, je zato za polnjenje na enosmerni tok priporočljiva moč, večja od 100 kW.
– Kvaliteta aplikacije: Avto seveda lahko uporabljamo tudi brez aplikacije na telefonu, vendar je priročno, da lahko na telefonu nastavljamo moč polnjenja ali pa npr. med zajtrkom vključimo ogrevanje, da je avto topel, ko se odpeljemo. Na žalost pa je kvaliteta programske opreme, ki to omogoča, pogosto vprašljive kvalitete, kar lahko pomeni dolge odzivne čase ali občasno nedelovanje. Pred nakupom se pozanimamo pri znancih ali na spletu, kaj si lahko obetamo od aplikacije.
Prispevek o električnih avtomobilih bomo nadaljevali še s 3. in 4. delom.