Na Dolenjskem se že nekaj časa dogajajo čudne stvari. Domala vsakega rojstnega dne kakšnega še živečega ostarelega borca se udeležujejo tudi nadebudni mladci s harmoniko, v novih partizanskih oblekah s titovkami na glavi in oboroženi z nemškim orožjem (šarec, mavserka itd…), zastava pa je slovenska. Bučni so in radi se postavljajo pred fotografski aparat ali TV kamero.
Zadnje dni avgusta pa so svoj greben dvignili tudi upokojeni polkovniki in majorji bivše Teritorialne obrambe iz Dolenjske in deloma tudi Zasavja. V medijih so Slovence seznanili s svojo peticijo, ki so jo poimenovali: “Poziv slovenski javnosti: za Slovenijo gre!” , ki pa ni naletela na množični odziv, kot so polkovniki pričakovali. Domnevni vzrok za to nenavadno pobudo je bilo poimenovanje novomeške in drugih vojašnic po med osamosvojitveno vojno padlih Slovencev. Polkovniki so v svoji peticiji ogorčeno protestirali proti sedanjemu stanju v državi, ki korenini v politični, ekonomski in moralni krizi. Deklarirali so se kot apolitična skupina, v bistvu pa je njihova peticija, ki generira aktivni upor, še kako politična in odkrito usmerjena proti demokratičnemu več strankarskemu parlamentarizmu! Navajam samo nekaj »cvetk« iz njihovega pisanja; k uporu pozivajo slovensko inteligenco, ki naj odločno nasprotuje vsaki vladi, ki ne bo delovala v skladu z njihovimi pričakovanji, saj se teritorialci niso borili za takšno državo. Polkovniki v nadaljevanju hlepijo po razkrinkanju vojnih dobičkarjev, katere sta odkrila novinarja Šurca in Zgaga, kritični so do Ivana Omana, ki je po njihovem prepričanju na Horjulu TO enačil z domobranci, polkovnike žali servilnost in hlapčevanje slovenskih politikov, ki so si podajali kljuke na ameriškem veleposlaništvu itd… Po načelu partijskega demokratičnega centralizma pa so predlagali sledeče prevratniške ukrepe: takojšen odstop sedanje vlade in oblikovanje tehnične vlade, katera bo dala zagon gospodarstvu, po novem zakonu naj bi vsak Slovenec eno leto državi vsak mesec daroval 10% denarja od svojega zaslužka, zahtevajo javno objavo prvih sto največjih davčnih zavezancev, banka Slovenije naj objavi imena največjih dolžnikov, bančne tajkune je potrebno poklicati na odgovornost, Državni zbor mora takoj sprejeti zakon o zamrznitvi premoženja tistih državljanov, ki imajo več kot deset milijonov evrov, odstop tistih politikov, ki so v sodnem postopku in ne spoštujejo določil Ustavnega sodišča, tisti, ki so že deset let v politiki ne smejo več na volitve, takoj je potrebno ukiniti zakon o denacionalizaciji in prenehati vračati premoženje tujcem in Rimo-katoliški Cerkvi, zahtevajo spremembo poslovnika v Državnem zboru tako, da bi zakone sprejemali samo po rednem postopku, od organov pregona (tožilstvo) zahtevajo prioritetno obravnavo kriminalnih dejanj po njihovi prioriteti, višek njihove peticije pa je takojšnja razpustitev parlamenta…!
Njihov poziv slovenski javnosti je sicer slab politični program, vendar v svojem bistvu pa ima revolucionarne elemente in meji že na navaden vojaški prevrat in prevzem. Polkovniki razmišljajo po svoje, kot da je Slovenija neka »banana« republika, ki jo reši lahko samo vojaška hunta. Kot da Slovenija ni v Evropi, kjer države funkcionirajo na demokratičen način, na volitvah. To pa je zelo zaskrbljujoče, saj so njihove zahteve pretežno v popolnem nasprotju z določili veljavne Ustave in s slovenskim pravnim redom. To me nehote spominja na pol preteklo zgodovino, ko je neka druga totalitarna oblast precej dolgo funkcionirala na revolucionarnem pravu in na tajnih uradnih listih. Še dobro, da so polkovniki pozabili razglasiti ukinitev slovenske Ustave.
Foto: ZZB NOB Novo Mesto