Nikoli me ne razočara

Tu pa tam se mi zgodi, da se za hip ustavim na najbolj rdečem od vseh treh kanalov RTV. Največkrat ima besedo tak ali drugačen levi skrajnež, kar pomeni, da je neumnost zagotovljena. V nekaj kratkih minutkah sem deležen kakšne cvetke, ki razodeva miselnost teh skrajnežev. Vse namreč presojajo skozi svoja roza-rdeča očala, ki jim vnaprej dajejo odgovor na vse. Ideologija najstarejše in preživete sorte bruha skozi teatraličen nastop, vzvišene besede brez pravega pomena. Žal mi ne gre na smeh, ker so ti ljudje predstavniki ljudstva in sodelujejo pri ustvarjanju in zabetoniranju jugo-komunistične nostalgije, ki je prestavila Slovenijo v »rikverc«. Naša prihodnost je po mnenju in delovanju teh ljudi v preteklosti! In tako nam gre… vsi nas prehitevajo, mi pa živimo v rdečem zalivu, onesnaženim z enoumjem, monopoli in vsem, kar slabega pomeni rdeča zvezda. Zdaj nas sicer več ne pobijajo, ampak nas sodno preganjajo in po krivem zapirajo.

V enem od teh postankov na onem rdečem kanalu, sem imel priliko poslušati Violeto, ki je trdila, da so našo državo soustanavljali tudi narodi bivše Jugoslavije. Da so v Sloveniji torej narodne manjšine onih narodov. Ko bi jo slišali v Skopju ali Beogradu, v Zagrebu ali Sarajevo, bi pokali od smeha! Če bi tovarišica to povedala v kavarni ali morda med prijatelji, me ne bi skrbelo, ker pa tako neumnost govori nekdo, ki sedi v parlamentu in se ji pridružuje tudi kakšen »ugleden« komunistični pravnik kakor je Ciril Ribičič, potem pa je stvar nevarna, ker ne le, da bi povzročilo trajno politično neravnovesje, temveč je prav očitno, da si hočejo na tak način zagotoviti neko volilno bazo, saj je razvidno, da hočejo tem ljudem omogočati proračunske vire, ki jih bodo oni vračali z zvestobo jugonostalgičnim in totalitarističnim strankam.

Dovolj je pogledati rezultate osamosvojitvenega referenduma, ki jasno pokažejo, da je prav na območjih, kjer predstavljajo priseljenci iz Jugoslavije pomemben delež prebivalstva, bila podpora najnižja. Rezultati referenduma v Velenju, na Jesenicah in še kakšno sosesko drugje v Sloveniji bi mogli najti, nam pokažejo, da so ljudje, rojeni južno od Kolpe, težje sprejeli samostojno Slovenijo ali so bili celo proti in zato niso niti prijavili stalnega bivališča v primernem roku, ko bi to morali storiti. Kdo bi jim zameril? Niso bili tu rojeni. Živeli so v Jugoslaviji, ne v Sloveniji. Niso imeli stikov z »domačini«, imeli so vse sorte socialistične privilegije, začenši s prednostjo do stanovanja, ipd. Razumeti, ja, a trditi, da so oni hoteli samostojno Slovenijo in jo podpirali in so jo soustanavljali, pa je korak, ki ga nihče ne sme narediti. Tudi Violeta ne, ki tako zlahka govori o narodnih manjšinah tam, kjer jih ni.

V Sloveniji prav gotovo ne moremo govoriti o narodnih manjšinah iz bivše Juge. Ne moremo, ker niso dani pogoji, da bi neko skupino prebivalstva razglasili in jo sprejeli za manjšino. Med te pogoje štejemo strnjeno naseljenost, organsko povezanost z matično skupnostjo, skupno zgodovino, ipd…. Tudi o »eksklavi« ne moremo govoriti, ker nikjer ne izpolnjujejo osnovnih pogojev za kaj takega. Predvsem pa govorimo o posameznikih, ki so se priselili k nam v preteklih desetletjih in niso in ne bodo nikoli oblikovali neke narodnostne skupnosti. Da pa jih je med nami sto ali dvesto tisoč, ne spremeni dejstva, da so prisotni komaj kot kakšno društvo, in da njihovi otroci z vsakim rodom postajajo bolj naši, bolj Slovenci in ne le otroci priseljencev in tujcev. To je naraven proces, ki se odvija vsepovsod po svetu. Ne bomo mi postali »Južnjaki«, temveč bodo oni postali Slovenci in istočasno se bomo mi nekoliko spremenili. Nikoli pa ne bo v Sloveniji nastala hrvaška, bosanska, srbska ali še kakšna manjšina, čeprav bodo mnogi ohranili svoje korenine, jezik in kulturo, celo vero, še nekaj rodov ali morda celo stoletja, ker so tako blizu matičnim narodom in njihovim državam. Še več, če kdo hoče, se lahko svobodno preseli tja, od koder je prišel sam, ali kamor misli, da sodi, saj imajo premnogi dvojno državljanstvo.

Narod je namreč idealna rodovna skupnost, ki naseljuje, oblikuje in obvlada določen teritorij po svoji »podobi in sličnosti«, ima skupen jezik in svojo kulturo, skupno preteklost in nek projekt prihodnosti. Idealna skupnost zato, ker so meje narodov od daleč jasne, od blizu pa se prelivajo v sosedne narode z vsem, kar poznamo o dogajanju na narodnostnih mejah. Evropa je dala skozi bolečo pot, da bi državne meje oblikovala po črtah, ki so jih narodi imeli za svoje meje. Zdaj pa prisega na nespremenljivost meja, ker ve, koliko gorja je bilo povzročenih zaradi nacionalizma. Tudi to ni idealna rešitev, ker je v svojem jedru neživljenjska, kar nam pripoveduje zgodba o Španiji in Kataloniji.

Slovenija je prav gotovo država slovenskega naroda, ki priznava na svojem teritoriju tudi madžarsko in italijansko manjšino in ju zasipa s privilegiji, ki jih naši sonarodnjaki ne uživajo ne na Madžarskem in ne v Italiji. Bodi to dovolj, čeprav bi se kazalo vprašati, ali so ti privilegiji relikt stare SFRJ, npr. da sedita predstavnika manjšine v centralnem parlamentu, in ali še ima to svoj smisel. V občinah, kjer bivajo pripadniki obeh manjšin, se mi zdi primerno privilegirano manjšinsko predstavništvo opravičljivo, v Ljubljani pa je pretiravanje, ki nas je mnogokrat stalo političnega ravnotežja in spremenilo celo večino za našo vlado. Torej so pri nas manjšine odločale o večini! Noro!! Si predstavljate kaj takega kje drugod?

Samo v Sloveniji in v glavah protinarodnih levičarjev, ki jim je vsak trik primeren, da svojo specifično politično težo spreminjajo skozi predstavniški sistem iz manjšine v večino, je kaj takega mogoče.

Slovenija je pravna podoba slovenskega naroda. Po njej smo dobili identiteto v svetu in za vse ostale postali Slovenci. Kako je to pomembno nam pripoveduje ponesrečen in nezrel poskus Katalonije, da bi kot polnopraven narod vstopili v svet. Slovenija je država, kjer je vse, kar je slovensko, na prvem mestu, samoumevno in potrebno in naš pravni red je dolžan to stanje ohranjati in ga spodbujati, da bo naša narodna bit stala in obstala. Med drugim bi moralo biti samoumevno tudi to, da se jeziku. To razume vsak normalen človek, le zaslepljeni z ideologijo ne. In potem skozi vsak, ki živi med nami, mora naučiti slovenščine in poslovati v javnosti in z državo v našem ekran trobezljajo nevarne neumnosti. In ker normalen človek nima možnosti, da bi jih utišal ali da bi preprečil škodo, ki jo lahko naredijo ob spreminjanju ustave in pisanju zakonov, je potrebno na te nevarne traparije pravočasno opozarjati. Morda pa jih bodo njihovi volivci spregledali? … Ne, ne bodo. A povedati jim je kljub temu treba.

Neumnost je trditi, da je v Sloveniji še kakšna manjšina poleg obeh že priznanih. Obenem pa je to tudi noro in nevarno. Edini razumljiv razlog se mi zdi kupovanje volivcev. Levica zna to delati povsod. Slovenija ni nobena izjema. A to ne spremeni dejstva, da je neumno.

Foto: Arhiv Novice Svet24