Nemčiji grozi katastrofa, a Zeleni vztrajajo na svojih okopih

Nemčije ne bo spravila na kolena Rusija, ampak zelena ideologija. Slovenija gre po podobni poti, saj je Golob popoln odvisnik od kvazi nevladnih organizacij – zelene civilne družbe. On je ujetnik, ne voditelj.
Ali se bomo iz napak drugih kaj naučili ali jih bomo zgolj ponavljali? Robert Golob, s katerim sem še leta 2012 odlično sodeloval v boju proti TEŠ6, je danes garancija za pot v prepad. Sicer je Slovencem ideologija v zgodovini enkrat že zamazala oči in nas je leta 1945 onesposobila za pol stoletja. Očitno nam po nemškem vzoru posnemovalec Golob ponuja pot v propad za naslednjega pol stoletja. Ponuja nam velikanske gigavatne sončne elektrarne, njihovo nazivno moč pa je dejansko treba deliti s 5 do 7. Ampak oglejmo si najprej napako Nemčije.

Jedrska doba je resničnost, ideologije pa ostajajo

Ralph Schoellhammer piše v članku, da sta 17. decembra 1938 kemika Otto Hahn in Fritz Strassmann na Inštitutu cesarja Wilhelma v Berlinu odkrila jedrsko fisijo. 16. julija 1945 so ameriški znanstveniki, ki so gradili na Hahnovih raziskavah v okviru projekta Manhattan, detonirali prvo jedrsko orožje v Jornadi del Muerto v Novi Mehiki. V manj kot desetletju je jedrska doba postala resničnost. Leta 1958 je v Shippingportu v Pensilvaniji začela delovati prva jedrska elektrarna v polnem obsegu na svetu.
Na tej točki se je zdelo, da je svet pripravljen vstopiti v novo dobo obilne energije – vse to je poganjal ta neverjeten novi vir energije. To je bil trenutek, ko se je zdelo, kot da znanost vodi pot naprej k uspešnejši, tehnološko naprednejši prihodnosti, neomejeni s propadlimi političnimi ideologijami iz preteklosti. Ameriški sociolog Daniel Bell je v istoimenski knjigi, ki je izšla leta 1960, celo napovedal konec ideologije.
Bell in drugi se ne bi mogli bolj motiti. Nove ideologije so preprosto prevzele mesto starih. V poznih šestdesetih letih so se po vsem Zahodu pojavila nova politična gibanja, ki so jih vodili predvsem študenti. Ti so začeli dvomiti o pridobitvah tehnološkega napredka, avtoriteti znanosti in človekovi težnji po obvladovanju narave. In skoraj vedno so agresivno nasprotovali sodobnim virom proizvodnje energije, od fosilnih goriv do jedrske energije. Ta nova družbena gibanja so dosegla vrhunec z oblikovanjem evropskih zelenih strank.

Zeleno gibanje v Nemčiji je zadalo udarec nemškemu zaupanju v industrijo in znanost

Bolj kot kjerkoli drugje je zeleno gibanje resnično zaživelo v Nemčiji. Nemško zeleno gibanje, ki ga je gnala kombinacija buržoaznega dolgočasja in občutka krivde za zločine druge svetovne vojne, se je obrnilo proti sodobni tehnološki družbi. Še posebej sovražna je bila do industrijske proizvodnje energije. In čeprav bi mnogi danes to generacijo iz šestdesetih let lahko zavrnili kot zgolj hipije, jim je uspelo zadati pomemben udarec nemškemu zaupanju v industrijo in znanost.
V Nemčiji še danes delujejo tri jedrske elektrarne. Zgrajene pa so bile v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. In do konca letošnjega leta naj bi jih postopno opustili. Medtem ko je obračanje Berlina proti jedrski energiji morda sprva spodbudila zelena ideologija, je bilo to na splošno dvostrankarsko politično prizadevanje. Vladna koalicija Zelenih in socialdemokratov je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja nasprotovala jedrski energiji, preden je kanclerka Angela Merkel leta 2011 končno napovedala, da bodo vse jedrske elektrarne zaprte do leta 2022.
Cilj ideološkega napada v Nemčiji ni le jedrska energija, ampak tudi premog in plin. Posledično se je Nemčija v zadnjih nekaj desetletjih zavezala, da bo ukinila vso domačo proizvodnjo jedrske energije in energije iz fosilnih goriv. Ker pa povpraševanje po energiji ni izginilo, se je bila Nemčija prisiljena obrniti na zunanji svet, da bi zagotovila potrebna fosilna goriva. Kot zdaj ve ves svet, se je Nemčija na koncu zanašala predvsem na Rusijo.

Nemška vlada kljub grozeči katastrofi ni pripravljena priznati nove realnosti

Velika težava te strategije je, da je bila odvisna od dobrih odnosov Berlina z Moskvo. Po ruski invaziji na Ukrajino to ne velja več. In potem ko je Rusija zmanjšala dobavo plina Nemčiji, je nemška energetska strategija v razsulu. Vlada se sooča z resno možnostjo, da bo to zimo morala uvesti energetsko racioniranje.
Toda kljub grozeči katastrofi Berlin še vedno noče priznati te nove realnosti. Čeprav so pozivi k podaljšanju življenjske dobe zadnjih jedrskih elektrarn v Nemčiji vse glasnejši, vlada do zdaj ni spremenila smeri. Zdi se, da bi vlada raje lagala svojim ljudem, kot da bi se soočila s to katastrofalno napako.
Podkancler iz stranke Zelenih Robert Habeck je na primer trdil, da bi ohranitev delovanja jedrskih elektrarn le malo pripomogla k reševanju težav, ki bi jih povzročilo morebitno pomanjkanje plina. To ni res. Nemčija trenutno uporablja več zemeljskega plina za proizvodnjo električne energije kot v prejšnjih letih, zdaj pa izkorišča rezerve, ki bodo pozimi verjetno bistvene za gospodinjstva in industrijo. Ohranjanje delovanja jedrskih elektrarn bi očitno pomagalo pokriti ta primanjkljaj.
To ni pomembno, pravijo Zeleni v nemški vladi. Trdijo, da so nemške jedrske elektrarne v slabem stanju in da nimajo dostopa do gorivnih palic, ki jih potrebujejo za nadaljnjo proizvodnjo energije. Še enkrat, nič od tega ne drži. Ameriški proizvajalec jedrskega goriva Westinghouse je dejal, da bi lahko dobavil nove palice do konca leta 2022. In eden od večjih nemških ponudnikov industrijskega testiranja in certificiranja TUEV pravi, da so “[jedrske] elektrarne v tehnično odličnem stanju” in bi lahko delovale naprej, če bi se vlada strinjala s podaljšanjem njihove življenjske dobe.
Ideološka trma nemške vlade bo imela resne posledice za nemško javnost, zlasti za najmanj premožne. Še prejšnji teden so ponudniki energije svoje odjemalce obvestili o neverjetni ceni.

Slovenski epilog

Antifašistična ideologija fašista Roberta Goloba nas je razklala na volitvah, zelena ideologija nam v gospodarstvu Nemčije grozi že danes. Če Nemčija kihne, Slovenija dobi nahod. R. Golob je celo izjavil, da se moramo, čeprav zveni absurdno, vključiti v reševanje gospodarstva in energetske krize Nemčije.
Roberta Goloba obvladuje ideološki strah pred nevladnimi organizacijami, ki jih inspirira in v resnici vodi in poganja v tek prvi ideolog v državi Milan Kučan. Temu je uspelo, da so iz nevladnih postale nadvladne organizacije. To bo imelo izjemno hude posledice za vso slovensko javnost, zlasti pa za najmanj premožne.
Golob je nenadoma postal ujetnik, ne pa voditelj. Predvsem pa je nosilec brezglavih idej iz časa 19. stoletja, ko so teoretiki marksizma (Engels) sanjali o odmiranju privatne lastnine družine in države. Tozadevno se je Golob izkazal kot zagovornik perverznega družinskega zakonika. Danes govori o skupnostni elektriki v gigavatnih sončnih elektrarnah. Slovenci smo podobno kot Nemci podvrženi veri v fantazijske projekte, zato se tako hvalimo s približevanjem jedrni Evropi, ne pa jedrski Evropi, ki so jo po cunamiju v Fukušimi brezglavo začeli uresničevati Nemci pod vodstvom Angele Merkel. Po nemških zgledih drvimo v novo vrsto energetskega samouničevanja. Sončni kralj Robert Golob zelo neresno jemlje vladanje, ko tako lahkotno in pogosto menja stališča in med ljudi vnaša zmedo, ko izredno smelo spušča v javnost povsem kontradiktorne izjave.
Donald Trump je pred štirimi leti v govoru pred skupščino OZN opozarjal na samomorilsko odvisnost Evrope od Rusije. Gari Kasparov je pred petimi leti in več napisal knjigo Zima prihaja, ki se bere kot bi bila napisana danes. V Sloveniji je zima že nastopila.