Nekatere propade podjetij bi se dalo z lahkoto preprečiti

Največja opozicijska stranka SDS že nekaj časa poziva k razpisu predčasnih volitev. V začetku julija je predstavila svoj program razvoja Slovenije in program nujnih protikriznih ukrepov. Ob vsem tem pa je v zadnjih tednih v ospredju medijskega poročanja tudi afera Patria.

Španci bodo odšli na predčasne volitve 20. novembra, predčasne volitve bodo tudi v Latviji. Tudi v Sloveniji je veliko pozivov k predčasnim volitvam, vendar kaže, da jih ne bo. Med tistimi, ki pozivajo k predčasnim volitvam, je tudi SDS. So predčasne volitve res tako nujne? Zakaj bi po vašem mnenju prinesle rešitve?

Tega sicer ne vemo zagotovo. Odvisno, kako bi se volivci na njih odločili. Vemo pa, da sedanja vladajoča garnitura, ki pospešeno uničuje slovensko sedanjost in prihodnost, ne predstavlja rešitve. Predčasne volitve so torej upanje, ki se lahko uresniči, medtem ko nadaljevanje sedanjega stanja vodi samo v propad. S hitrostjo 10 milijonov evrov na dan.

Opozarjate, da bo naslednji mandat zaradi gospodarskih težav Slovenije in njene zadolženosti zelo težak in zahteven. Da rešitve iz krize ne bodo enostavne. Se ne bojite, da se lahko v primeru zmage na naslednjih volitvah nezadovoljstvo volivcev hitro obrne proti vam, še zlasti, če bodo te volitve predčasne? Ne bi bilo s tega stališča – pragmatično gledano – za vašo stranko bolje, da levica čim dlje ostane na oblasti?

Za stranko, če bi gledala na sedanji položaj samo sebično, verjetno da, za Slovenijo pa zagotovo ne. In ker je SDS sodeloval pri nastanku Slovenije in ima domoljubje v svojem programu opredeljeno kot temeljno vrednoto, se ravna po tem, kar je dobro za Slovenijo, in lastnih interesov ne postavlja pred državne. Sicer pa lahko t. i. levica mirno vlada še en mandat, če volivci tokrat še ne bodo spregledali in bodo mirno pristajali, da jim še naprej kradejo iz žepov. A enkrat bo tega potrpljenja konec, in takrat bo hudo. Ne zavedajo se, s čim se igrajo.

Kakšne konkretne ukrepe bi morali sprejeti, da bi preprečili, da bi se v Sloveniji uresničil t. i. grški scenarij? In kaj storiti, če bo Slovenija res zdrsnila v isti položaj kot Grčija?

Prenehati moramo z brezglavim trošenjem in ponovno zagnati gospodarski razvoj. Ustvarjanje novih delovnih mest je ne samo potrebna razvojna, ampak tudi najboljša socialna politika. Konkretne ukrepe za dosego obeh ciljev najdete na naši spletni strani.

Če bodo zdajšnji oblastniki skupaj s svojim kapitalskim, propagandnim in udbomafijskim zaledjem zaradi lastnih sebičnih interesov še naprej vztrajali pri uničevanju Slovenije in bomo prišli v položaj Grčije, nam bo trda predla in prisiljeni bomo sprejemati ukrepe, kot jih morajo danes Grki ali Portugalci. Tudi po standardu, ne samo po miselnosti nas bo vrglo nazaj v čase bivše Jugoslavije. Tisti, ki so za to odgovorni, bodo morali odgovarjati pred ljudstvom. Kajti ni res, da se dodatno zadolžujemo samo zaradi socialnih transferjev.

Del izposojenega denarja vlada res namenja za kupovanje socialnega miru, vendar pa se najmanj 20 odstotkov tega preliva v privatne žepe posameznikov iz zaledja zdaj že razpadle KGB-koalicije, ki pa v DZ še vedno vztraja, saj ne želi prekiniti dotoka tega sicer nezasluženega denarja. Primerov, kot je plačevanje dragih najemnin, različnih nepotrebnih odvetniških storitev itd. je na stotine.

Zadnje dneve smo priča nadaljnjim potopom t. i. tajkunskih imperijev. Pivovarna Laško je ugledno slovensko podjetje Fructal prodala srbskemu Nectarju, pred stečajem je Pavčkov Viator & Vektor, nejasna je usoda Mercatorja itn. Kje so po vašem vzroki za te propade? Bi se to dalo preprečiti?

Nekatere propade bi se dalo z lahkoto preprečiti, če bi lastniki bolje gospodarili, nekateri so verjetno posledica splošne krize. Ni pa najhuje to, da propadajo podjetja in z njimi mnoga delovna mesta. Najhuje je to, da ne nastaja dovolj novih in da mnoga obstoječa nimajo dovolj kisika za zdravo rast. In da se nikomur od odgovornih nič ne zgodi.

Pravna država deluje samo za reveže. Da bodo bolj pokorni, se jih zdaj stiska še z drastičnimi kaznimi za prometne prekrške. Države EU-ja so npr. že pred dvema letoma v veliki večini sanirale svoje bančne sisteme. Pri nas pa oblastniki zgolj lamentirajo o nezadostnih dokapitalizacijh. Gospodarstvo pa diha na škrge in išče posojila v tujini.

Več: MMC RTV