Borut Pahor, šesti predsednik slovenske vlade po osamosvojitvi in tretji, ki je predčasno končal mandat, je v poslovilnem govoru v svojem značilnem slogu, čustveno in brez zapiskov, uporabljal slikovite prispodobe.
O temačni kleti slovenske družbe, v kateri so trhli temelji, najedeni od termitov in na katerih so prejšnje vlade gradile nova in nova bleščeča nadstropja. O krizi, ki se je iz teka na 100 metrov spremenila v maraton. O surovem prebijanju »obročev krize«. O usodi, ki mu je namenila »težko delo«, ki pa bi ga še opravljal.
Pahor je torej do konca ostal takšen, kot je bil vsa tri leta mandata, čeprav so se mu medtem odrekli zavezniki, koalicijski partnerji, javnost, interesne skupine. Potem je ostal (skorajda) sam.
Enako premočrten je njegov najresnejši tekmec Janša, ki je, kako značilno, med govorom ministrskega predsednika pisal pikre komentarje na socialnem omrežju. Takšne politike imamo državljani Slovenije in takšna je naša izbira.
Več: Delo
