Na lokalnih volitvah tudi prva ocena nove vlade

Foto: Novi glas.
Foto: Novi glas.

V Sloveniji živi v revščini in socialni izključenosti nad 400 tisoč ljudi

Za zaznamovanje in poudarek tekočega družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji navajamo, da je premier Miro Cerar, odkar je na čelu najvišje izvršilne oblasti, pričel stvarneje in odgovorneje presojati razmere v državi. V oddaji na nacionalnem radiu je sporočil, da se vlada sooča z velikimi finančnimi težavami, ki jih bo z varčevanjem na vseh področjih in novimi obremenitvami davkoplačevalcev morda premagala, vendar ni izključil možnosti, da bo za finančno sanacijo države potrebna pomoč t. i. trojke iz Bruslja oz. iz EU. Gre za tisto znamenito ali zloveščo trojko finančnih in gospodarskih izvedencev z mednarodnimi izkušnjami in znanjem, s katero je prejšnja predsednica vlade Alenka Bratušek strašila državo in javnost ter se hkrati hvalila, da je s politiko in ukrepi svoje vlade preprečila prihod omenjene trojke, s čimer da je ubranila neodvisnost Slovenije.

Le bežno, zagotovo premalo, pa se je predsednik vlade v omenjeni zelo poslušani in odmevni oddaji javnega radia odzval na nevarnost, ki jo tudi za Slovenijo predstavlja napadalnost nove islamske države z izvorom in središčem v Siriji in Iraku. Njeni voditelji, skrajni islamisti, grozijo z napadi na vse države, ki sodelujejo z ZDA, denimo v zvezi NATO, kar pomeni, da je ogrožena tudi Slovenija. Domnevno se je nekaj Slovencev celo bojevalo v vojski islamskih skrajnežev, a ob vrnitvi v domovino zoper nje niso sprejeli sankcij, češ da za to Slovenija nima potrebne zakonodaje. Na grožnjo, ki jo skrajni islam pomeni za Slovenijo, je opozoril tudi veleposlanik ZDA pri nas Joseph A. Mussomeli. Najbolj neposreden in natančen pa je teolog, publicist in časnikar Božo Rustja. V komentarju, objavljenem v novi številki zelo razširjene revije Ognjišče, katere odgovorni urednik je, je citiral razne avtorje in njihove navedke o islamu. Navaja tudi tistega, po katerem je prerok Mohamed dejal: “Alah mi je ukazal bojevati se z ljudmi, dokler ne rečejo, drug ne sme biti češčen kot le Alah”. “Kakšen Bog je to, ki ukaže bojevanje in ubijanje? Nevarnost je zdaj, da radikalni islam rodi radikalno krščanstvo. In kakor radikalni islam nima zveze z Bogom, taka nevarnost preti tudi radikalnemu krščanstvu. Koga od kristjanov ne boli in kdo ne trpi, ko izve, da islamisti pobijajo kristjane, ropajo in zažigajo njihove hiše in cerkve, posiljujejo žene in dekleta? Vse več je pozivov h krščanskemu odgovoru, ki naj bo oster in odločen. Sedanji papež in ljudje, ki so povezani z njim, pa priporočajo drugačen odgovor: dialog z zmernim islamom. Ta bo okrepil boj za tudi zmerne muslimane in vzel moč skrajnežem ter začel sožitje med pripadniki dveh v marsičem podobnih ver”.

Dogodek večjega političnega in upravnega pomena v Sloveniji so lokalne volitve, na današnjo nedeljo, 5. oktobra. Zanje je več značilnosti, nemara izvirnih zgolj za Slovenijo. Za župane ali občinske svetnike lahko kandidirajo tudi obsojenci in osebe, ki so osumljene morebitnih kaznivih dejanj. V ti kategoriji kandidatov za nove župane spadajo Zoran Janković v Ljubljani, Franc Kangler v Mariboru, Boris Popovič v Kopru, pa Gašpar Gašpar Mišič v novi občini Ankaran. Sicer se na lokalnih volitvah v 212 slovenskih občinah v boj za župane in županje oziroma občinske ali mestne svetnike oziroma svetnice podaja skupaj kar 38.151 kandidatov in kandidatk. V Ljubljani se bo, denimo, za funkcije v lokalni oblasti potegovalo kar 1.608 kandidatov, v Mariboru, drugem največjem slovenskem mestu, pa 1.767.

Javnost je do volitev dokaj ravnodušna, saj gre že za tretje volitve v tem letu. Vendar pa politiki upajo, da bodo volilni izidi pomenili tudi prvo oceno delovanja nove vlade premierja Mira Cerarja. V predvolilni kampanji so bile tudi letos aktivne stranke SDS, SLS in SD, vendar so glavna soočanja potekala med Stranko Mira Cerarja, prevladujočo stranko vladne koalicije, in Slovensko demokratsko stranko Janeza Janše, največjo opozicijsko stranko. Ta se je na prejšnjih volitvah najbolje uveljavila v deležu glasov za občinske svetnike. Zaradi majhnega zanimanja za politiko in volitve je pričakovati nižjo udeležbo kot pred štirimi leti. Na takratnih lokalnih volitvah je bila 45-odstotna v prvem oziroma 41-odstotna udeležba v drugem krogu.

Seveda ne gre podcenjevati volitev in drugega dogajanja v državi, ki je vedno pestro in raznoliko, vendar pa najbolj zaskrbljata revščina in socialna izključenost, v katerih nekako vdano in tiho živi in trpi okoli 410 tisoč ljudi v Sloveniji. V revščini torej živi že vsak sedmi državljan te dežele. V največjih stiskah so matere samohranilke. Premier Miro Cerar je bil o tej narodni bolečini – saj revščino in socialno izključenost znatnega dela slovenskega prebivalstva najbrž lahko tako poimenujemo – že dvakrat obveščen z odprtim pismom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, največje slovenske sindikalne centrale. A se ni odzval. V sindikalnem glasilu predsednika vlade zato vprašujejo, “koliko revščine v Sloveniji bo še dopuščal in kako se bo odzval na izziv sindikatov”?

Pa še naslednje: krizo v zdravstvu bi na svoj način, dejali bi hitro in enostavno, reševal dr. Samo Fakin, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Manjkajoča sredstva bi po njegovem lahko pridobivali zgolj z uvedbo novih davkov in trošarin. Pravi, “da bi obdavčil vse, kar škoduje zdravju. To pa so tobak, alkohol, nezdrava hrana, sladke pijače in hamburgerji”. Obdavčil bi tudi vodo v plastenkah, “saj imamo Slovenci dovolj vode iz vodovodnih pip”. Dr. Samo Fakin pa nič o korupciji v zdravstvu.

Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.