Na Češkem in v Spodnji Avstriji vse po starem

Zmagovalni poljub Johanne Mikl-Leitner ob izrednem volilnem uspehu na deželnih volitvah v Spodnji Štajerski.  Foto: APA/HELMUT FOHRINGER
Zmagovalni poljub Johanne Mikl-Leitner ob izrednem volilnem uspehu na deželnih volitvah v Spodnji Štajerski. Foto: APA/HELMUT FOHRINGER

Zadnji januarski vikend je postregel z volilnima tekmama v dveh sosednjih deželah. Na Češkem so v drugem krogu izbirali predsednika republike, čez mejo, v Spodnji Avstriji, pa deželni zbor. To ni bil le uvod v pestro volilno leto na deželni ravni pri severnih sosedih, kjer bodo za nas najzanimivejše volitve na Koroškem, marveč tudi prvi preizkus za novo avstrijsko vlado.

Triumf levega populizma 

Češki predsednik ostaja Miloš Zeman. Zmagal je na podoben način kot v prvo, ko je sorazmerno tesno premagal prepričanega Evropejca in krščanskega demokrata Karla Schwarzenberga. Tokrat mu je šlo še bolj za nohte, saj je neodvisni kandidat Jirži Drahoš (intervju z njim je pred časom objavil tudi Časnik), ki je kandidiral s podporo krščanskih demokratov, v drugo nabral več kot 48 odstotkov glasov. Po prvem krogu je celo kazalo, da bi utegnil zmagati, saj so ga podprli vsi glavni izpadli protikandidati, ki so skupaj z njim osvojili skoraj šestdeset odstotkov. Po mnenju analitikov so Zemanu koristili odrezavi nastopi na predvolilnih soočenjih, odločilne glasove bi mu utegnila prinesti tudi glede na prvi krog povišana volilna udeležba.

Češka torej še naprej tone v brezupni politični mineštri, ki pa ji ton vendarle daje svojska oblika levega populizma, ki meša prorusko zunanjepolitično usmeritev, ostro protimigrantsko retoriko in evroskepticizem. Drahošev izplen sicer glede na parlamentarne volitve sploh ni slab, ker so takrat različni politični lunatiki zasedli vsa vodilna mesta, zmagovalcu Babišu, ki mu je Zeman že dvakrat podelil mandat za sestavo vlade, pa doslej še ni uspelo oblikovati delujoče večine. Lahko rečemo, da je dominacija levega populizma v tej meri na območju Češkoslovaške vendarle presenetljiva. Razvoj na Slovaškem je sicer pogosto tekel po teh tirnicah od samega začetka, medtem ko so Češko vse od leta 1996 precej hromila tesna politična razmerja, ko je v parlamentu običajno vladal pat, medtem ko so bili vseskozi nadpovprečno močni nereformirani komunisti. Njihovo mesto so v zadnjih letih očitno zgolj prevzeli populisti, ki ohranjajo precej njihovega miselnega blaga. Tako za Češko kot Slovaško je značilno, da od uvedbe neposrednih predsedniških volitev na najvišji položaj v državi ni bil nikdar izvoljen predstavnik klasične desne sredine ali sredine. Če vam je to znano iz Slovenije, je bistvena razlika, da obeh iz nekdanje Češkoslovaške desna sredina največje uspehe beleži v največjih mestih, na podeželju pa se bohotijo levica in populisti.  Skupaj s podobno tesno Pahorjevo zmago pri nas Zemanov uspeh dokončno prekinja vrsto polomov favoritov na predsedniških volitvah v srednji in vzhodni Evropi.

Kurz je opravil prvi izpit 

Iz avstrijske zvezne dežele Spodnje Avstrije prihajajo dobre novice za trenutno črno-modro (oziroma modro-modro) zvezno vlado. Deželna glavarka Johanna Mikl-Leitner, nekdanja avstrijska notranja ministrica, je deloma proti pričakovanjem ubranila absolutno večino sedežev za Avstrijsko ljudsko stranko kanclerja Kurza, ki je sicer v svoji matični pokrajini na oblasti vse od leta 1945. Umik dolgoletnega “deželnega očeta” Erwina Prölla tako ni imela dramatičnih posledic. Bistveno so po drugi strani napredovali koalicijski svobodnjaki, za katere Spodnja Avstrija tradicionalno predstavlja enega težjih terenov, in z dobrih osem skočili na skoraj petnajst odstotkov glasov. Obe na Dunaju vladajoči stranki bosta v bodoče zasedali 37 od 56 deželnozborskih sedežev. Nekoliko so se popravili opozicijski socialdemokrati, a ostajajo pri starem izkupičku trinajstih mandatov. Nekaj terena so nazaj pridobili zlasti v večjih mestih, četudi je prav v vseh vsaj relativno večino osvojila lista Mikl-Leitnerjeve. Zeleni so lahko po državnozborskem polomu veseli tega, da so v deželnem zboru obstali, liberalni Neos pa se veseli vstopa vanj s tremi poslanci. Ob uspehu zelenih potrebno dodati, da v Spodnji Avstriji s svojo listo ni nastopil zeleni disident Peter Pilz, ki je svoje nekdanje tovariše frcnil iz zveznega parlamenta. Naslednje deželnozborske volitve bodo čez štiri tedne še v eni “sveti deželi” Avstrijske ljudske stranke, na Tirolskem.