Molk je poraz!

Zakaj radijski uredniki na nacionalnem radiu ne vrtijo duhovno ritmične glasbe (DRG)? Vprašanje, ki je aktualno vsaj enkrat na leto – po zaključku festivala »Ritem duha«, največjega slovenskega festivala duhovno ritmične glasbe. Gre za festival avtorskih popevk vseh glasbenih žanrov, ki imajo krščansko duhovno vsebino. Letošnji, deveti po vrsti, se je zgodil v soboto, 16. oktobra v Mariboru, program pa je neposredno prenašal Radio Ognjišče. To je tudi edina radijska postaja, ki skladbe s festivala uvršča v svojo glasbeno shemo.

Začetki festivala segajo v leto 2002, ko je kazalo, da bo šlo le za manjši regijski dogodek, ob sodelovanju z Radiem Ognjišče pa je festival prerasel v nacionalnega. In ne samo to. Kvaliteta skladb se je vsako leto močno dvigala in zadnja leta lahko mirno ugotovimo, da je Ritem duha po kakovosti povsem primerljiv z ostalimi festivali zabavne glasbe v Sloveniji. V nekaterih pogledih jih celo krepko presega. O tem priča tudi vse bolj pogosto sodelovanje izvajalcev in avtorjev, ki so že uveljavljeni v slovenskem glasbenem prostoru. Tako smo letos med izvajalci lahko slišali Omarja Naberja, ki je Slovenijo leta 2005 zastopal na Evrosongu, Anastazijo Juvan, ki je bila letos na izboru EMA vabljena izvajalka, Tino Gačnik – Tiano, ki je leta 2008 na Slovenski popevki prejela nagrado za najobetavnejšo mlado izvajalko in še številne druge znane izvajalce. Tudi avtorska zasedba je vsako leto močnejša. V zadnjih letih so na festivalu sodelovali vrhunski slovenski avtorji zabavne glasbe, kot na primer Miran Juvan, Boštjan Grabnar, Tomaž Kozlevčar, Bor Zuljan, Miha Gorše in drugi, ki so avtorji mnogih uspešnic in prejemniki številnih glasbenih priznanj. To pa je gotovo dovolj dobro zagotovilo, da so na festivalu predstavljene skladbe zelo kakovostne.

In zdaj se lahko vrnemo na vprašanje iz začetka tega razmišljanja. Vemo, da se nacionalni radio financira tudi s prispevki iz državnega proračuna. Glede na to, da se festivala vsako leto udeleži več kot 1000 obiskovalcev, je vprašanje več kot smiselno. Vsi ti in še številni drugi, ki festival spremljajo preko valov Radia Ognjišče so plačniki RTV prispevka in brez dvoma bi si želeli katero od skladb še kdaj slišati na nacionalnih radijskih postajah. Lahko v tem primeru govorimo o diskriminaciji krščanske publike s strani nacionalnega radia?

Taka vprašanja in razmišljanja so prisotna vsako leto sredi oktobra, ko se festival Ritem duha zaključi in smo navdušeni nad skladbami, ki smo jih slišali. Sam si ob tem in podobnih problemih zastavljam tudi nekoliko drugačna vprašanja. Smo že kaj naredili, da bi prišlo do premika v glavah tistih ljudi, ki krščansko populacijo potiskajo na »stranski tir«? Smo kdaj tisto, kar nas moti, povedali odločno in naglas ali pa smo morda v ključnih trenutkih brez lastnega mnenja? Smo kdaj premagali strah in z jasno besedo sprožili plaz tudi pri drugih, podobno mislečih ljudeh? Ali pa se tiho držimo ob strani in postajamo vedno bolj mlačni kristjani? Edina rešitev je, da stopimo iz tišine. Molk je poraz.

Foto: Tina Gačnik