
Vsi sicer priznavajo, da je medijska zakonodaja potrebna prenove, mnogi med njimi pa se nikakor ne strinjajo s predlogi, ki jih je pripravilo ministrstvo za kulturo. Minister Vasko Simoniti in novinar Demokracije Metod Berlec (Demokracija XXV, št. 30, 23. julija 2020) sta velik del pogovora namenila prav spremembam, ki jih bo doživela medijska zakonodaja, ki je naletela na politično orkestrirane odzive v domači in mednarodni javnosti. Sporna naj bi bila sama vsebina predloga, s katerim se spreminja obstoječa medijska zakonodaja, sporen je tudi kratek rok javne obravnave. Kulturno ministrstvo je pripravilo predloge treh medijskih zakonov, in sicer novelo zakona o medijih, novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in novelo zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA). »Kaj je glavni namen predlaganih sprememb? Je to prilagoditev izzivom časa, saj vemo, da se je tehnologija na področju medijev v dobrem desetletju močno spremenila?«
Medijska zakonodaja je bila pred leti dobro pripravljena, a je zaradi sprememb na več področjih potrebna prenove
»Medijska krajina se je od časa, ko sem bil minister v prvem mandatu, znatno spremenila. Zakon o medijih in zakon o RTV Slovenija veljata z nekaterimi popravki že poldrugo desetletje, kar pomeni, da sta bila oba zakona dovolj dobra, da sta v dobršni meri veljavna še danes. To velja še posebej za zakon o RTV Slovenija. Res pa je, da so vse vlade po prvi vladi Janeza Janše skušale oblikovati nov zakon o medijih, saj obstoječi ni sledil medijski stvarnosti. Prejšnja vlada je pripravila novelo zakona, ki je bil v široki in dolgotrajni javni obravnavi, prejela je ogromno pripomb in oblikovala grobi osnutek. Mi smo to pregledali, marsikaj upoštevali, dodali nekatere novosti in sedaj ponudili zakon javnosti. Ker se na ta zakon vežejo tudi manjši popravki v zakonu o RTVS in zakonu o STA, smo predložili vse tri v svežnju.«
Mnogo jih nasprotuje spremembam, stanje je analizirala Katedrala svobode
Opozicija, stanovske organizacije in mednarodna združenja so se na te predloge odzvali zelo burno. Ko je o tem razpravljal parlamentarni odbor za kulturo, je bil minister deležen številnih napadov predstavnikov opozicije.
»Pred državnim zborom pa so se zbrali tudi novinarji in novinarke, ki še danes delujejo kot ‘družbenopolitični delavci’. Prihajajo pisma iz tujine … Če sem malo ciničen, manjka samo še pismo Mao Cetunga iz groba …«
»Gre za to, da je pri nas medijski prostor izrazito nepluralen in pristranski, lahko bi rekli celo zaprt, če imamo v mislih glavne časnike in televizije, pri čemer v tej pristranskosti prednjači prav javni servis RTVS, ki bi moral delovati v javnem interesu. Težiti bi moral k objektivnemu informiranju celotnega državnega občestva in biti izrazito pluralen. O medijskem prostoru je bila napisana že cela vrsta člankov. Morda bi bilo treba v zvezi s tem opozoriti le na analitičen članek, ki so ga pred kratkim objavili v obliki pobude za medijsko pluralnost intelektualci, zbrani v društvu Katedrala svobode.
Ob tem bi dodal, da gre pri tem svežnju medijske zakonodaje, ki ga bom po predpisanem postopku kot minister predlagal v sprejetje vladi in državnemu zboru, predvsem za spremembe zakona o RTVS. Čeprav gre le za manjše spremembe, te vendarle narekujejo, naj se RTVS spremeni v tehnološko in vsebinsko dinamično institucijo, ki je kot javni servis zavezana temeljnemu profesionalizmu.«
Glasno protestirajo, konstruktivnih predlogov pa nimajo
»Ko je pred petnajstimi leti nastajal sedaj veljavni zakon, so bile reakcije ideološko levih skupin, novinarskega društva, sindikatov enake kot danes. Takrat je 571 novinarjev podpisalo protestno izjavo, prišlo je do neuspešne interpelacije ministra, neizglasovanega referenduma o predlaganem zakonu, angažirali so tudi sindikate, brez sramu ovajali vlado in ministra v Bruslju, klicali na pomoč domnevno ugledne predstavnike mednarodnih novinarskih združenj, ki so jih pitali z recikliranimi mislimi slovenskih prišepetovalcev o slabih namenih novega zakona o RTVS itd. Zakon je vsemu navkljub prešel vse ovire, zaživel in velja še danes. In do današnjih dni ni bilo nobenega relevantnega niti nerelevantnega predloga za spremembo zakona.
Sedaj ko smo pred novo spremembo, ki je potrebna, pa se obeta podobna situacija. Zanimivo je, da so vsi, ki so proti noveli zakona in tako ognjevito nastopajo proti vladnemu predlogu, vključno z omenjenimi tujimi predstavniki novinarskih združenj, tiho, ko množično odpuščajo novinarje iz različnih medijev v Sloveniji. Jasno je, da vedo, kdo je njihov pravi gospodar. O tem, kakšna je bila medijska krajina pred leti, nazorno govori knjiga Mira Petka z naslovom Medijska puščava. Danes je ta podoba enaka. In treba jo je spremeniti.«
FOTO: Jure Eržen/Delo