Milijarde v lepo zloženih praznih “ceglih”

Pogled na Ljubljano
21.000 praznih stanovanj v Ljubljani

Na spletni strani Zlati kamen sem našel zanimiv članek o množici praznih stanovanj v Sloveniji. Takole pravijo: “Samo v Ljubljani je praznih stanovanj za celo Celje: več kot 21.000. Skupna uporabna površina teh stanovanj znaša 1,2 milijona kvadratnih metrov: po hitri oceni vrednost teh stanovanj presega 3 milijarde evrov.

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2011 v Sloveniji približno 844.000 stanovanj, od tega pa kar 153.789 praznih. To je 18 odstotkov. Skupna uporabna površina praznih stanovanj v državi presega 11 milijonov kvadratnih metrov. … V podeželskih občinah gre pri praznih stanovanjih v veliko primerih za stare in zapuščene hiše. … V nekaterih primerih delež starih stanovanj med praznimi dosega skoraj polovico. To pa nikakor ne velja za prestolnico, kjer je starih stanovanj med praznimi le desetina. Zato pa je bila skoraj petina praznih stanovanj v Ljubljani zgrajena po letu 2006.”

Zakaj mladi nimajo kam?

Zame šokantni podatki, ki veliko povedo o nas samih, o prioritetah našega vlaganja energije in o našem odnosu do življenja.

Zelo nelogično se zdi: podeželje se prazni – o čemer sem pisal zadnjič na primeru vzhodne Slovenije –  in tako tam ostajajo prazne hiše, ki počasi propadejo. Razumem. To pojasni prazno stanovanjsko površino na podeželju.

Mladi se torej odseljujejo v mesta, a nimajo kam. Največkrat se stiskajo v majhnih garsonjerah. Tako si tudi zares težko privoščijo kakšnega otroka in populacija se nam stara, kar je pri nas velik problem. A glej ga zlomka, tudi v mestu je polno praznih, precej celo novih stanovanj. V Ljubljani 21.000, za celo Celje, tretje največje slovensko mesto. Torej bi mladi imeli kam, a ne morejo, ker nimajo sredstev za nakup ali najem.

Zakaj pa nimajo sredstev za nakup ali najem? Zato ker nimajo služb. Zakaj pa nimajo služb? Zato, ker je naše okolje tako nespodbudno za podjetništvo. Sedajle se spomnim dveh primerov, ko sta naša podjetniška paradna konja investiranje v nova kakovostna delovna mesta izvedla ali v tujini (Boscarol v sosednji Gorici) ali pa ustavila (Akrapovič v Črnomlju). Tujih investicij pri nas ne maramo zaradi “floskulaštva” rdečih o “hudobnih”, izkoriščevalsikh kapitalistih.

Zakaj pa je naše okolje tako nespodbudno za podjetništvo? Več razlogov je:  zaradi neprimerne delovno-pravne zakonodaje, izjemno visoke obremenitve plač zaradi pogoltne in neučinkovite državne uprave, pa tudi zato, ker je težko dobiti kredite za nove investicije. No, v preteklosti ni bilo težko dobiti sredstev za tajkunske menedžerske odkupe, celo sedaj daje država poroštva za podjetja, ki so simpatična trenutni oblasti. Banke imajo zvezano roke, ker je v ta ista, prazna, a nova stanovanja, vezan njihov kapital. A namesto, da bi banke prisilile investitorje v znižanje cene stanovanj, da bi se lahko prodala, raje “čepijo na njih” in čakajo, da jih davkoplačevalci dokapitaliziramo, kar je le lep in za “rajo” bolj nerazumljiv izraz za plačilo nespametnih odločitev. Tako stalno pokrivamo zgrešene bančne poslovne odločitve, tudi v prazna stanovanja. Gotovo sem malo poenostavil vso zgodbo, a ni daleč od resnice. Takole je komentirala zgornji članek komentatorka na Facebooku: “Saj banke smo odplačali, zdaj se ne mudi s prodajo. Do zloma cen nepremičnin ne more več priti. Lahko se samo križamo in gledamo te bombone v vitrini.”

Pa je zaradi te bančne katastrofe zaradi neprimernih bančnih kreditov – prav vse pogodbe imajo podpisnika – že kdo preganjan? Ne, to Slovenci zlahka “požremo”, poplačamo neumnosti več kot enkrat in pustimo, da se mladi pač stiskajo v garsonjerah, bančniki pa še naprej sedijo v svojih steklenih palačah. Mladi se izseljujejo, mi imamo pa shranjeno milijardno energijo, zaprto v lepo zložene “cegle”. Prazne stene, ki imajo ves potencial, da postanejo dom, kot je včasih lepo povedala reklama. Nelogično.

Še več

Do sedaj sem govoril le o povsem praznih stanovanjih, a po moje obstaja tudi pojem “napol-prazna-stanovanja”. Malo se ozrite okoli sebe po svoji soseski. Gotovo boste znali najti kar nekaj hiš ali velikih stanovanj, ki sicer niso povsem prazni, pač v njih živi morda le en, dva, največkrat osamljena, ostarela človeka. Stanovanja, predvsem v hišah, imajo pri nas kar veliko površino. Po podatkih Statističnega urada RS je imelo leta 2011 več kot 60 m2 uporabne površine na prebivalca 5 % prebivalcev v 12 % stanovanj. Več kot 60 mna osebo se mi – tako po občutku – zdi, da je napol prazno. Razumljivo, otroci so odšli od doma, v stanovanju sta ostala starša ali le en od njih. Otroci se ne vrnejo radi, ker … To je pa že druga zgodba, povezana s vzgojo za medgeneracijsko sožitje.

Foto: Aleš Čerin