Leta 2007, ko je razpadal nekoč mogočni imperij LDS, sem se poigral s prispodobo prestrašenega francoskega publicista, ki je, ko so Nemci podirali berlinski zid in ponovno združevali državo, zapisal: “Tako rad imam Nemce, da sta mi še dve Nemčiji premalo”.
Tudi liberalce, slovenske liberalne demokrate, imajo mnogi radi; tako radi, da so si oddahnili in se razveselili, ko so se razcepili v tri frakcije: v “ožjo” LDS, v kateri so kasneje izumili Katarino Kresal, v skupino, ki je prebegnila k Pahorju (Rop, Cvikl, Lavtižar -Bebler, predsedniški kandidat Gaspari….), in tiste, ki so ustanovili stranko Zares.
Zdaj bi lahko prispodobo aplicirali na celotno levico. Nekdo, pravzaprav marsikdo ima levico tako rad, da bi naredil še nekaj strank. No, hiperinflacija strank ali vsaj idej o strankah ni značilna samo za liberalce in levico nasploh, ampak za politične opcije v času konceptualne krize. Nekaj podobnega se je dolga leta dogajalo na slovenski desnici. Slabše ko jim je šlo, več strank je nastalo. In posledično je bilo še manj možnosti za uspeh. Kot kaže, zdaj levica ponavlja nekdanje napake desnice. In to uspešno.
/ …. /
Zdaj je za njo tri četrt mandata katastrofalnega vodenja vlade v zahtevni situaciji svetovne krize ter hkratnega popolnega razpada zaupanja. Levi, levoliberalni volilci ne marajo in ne želijo ponovljene vladavine Janeza Janše, a hkrati prav tako ne želijo vladavine trojčka v sedanji konstelaciji. Marsikateri očitek na njihov račun je bil neosnovan, a največ škode so si naredili sami.
Sami sebi so največji sovražnik. Zares je začela ambiciozno, a ni dojela, katero volilno telo nagovarja. Gregor Golobič je v nekem intervjuju eksplicitno poudaril, da ni levičar, kot da sporoča, da gre za nesporazum z volilci, češ, nisem (nismo) to, kar v dobri veri volite. Katarina Kresal sicer ni sporočala volilcem, da ne spada na levico, a njej tudi ni bilo treba razlagati tega, kar je vidno iz letala. In Pahor. On nič ne skriva, a tudi nič ne razkriva. Ker je konceptualno in vsebinsko prazen…
/ … /
V teh dneh je na levici čutiti nekakšno dramilo. A številne babice, ki skrbijo za porod, obetajo bolj kilavo dete. Lahko bi rekli, da gre za značilne predporodne, poporodne in slej ko prej preporodne težave. Nekatera imena, ki se pojavljajo, so garant za neuspeh, nekaj imen pa z zanimanjem bere časopise, da kaj zanimivega izve o svojih političnih načrtih.
Dobro. Morda je na vidiku recept, kako premagati ali vsaj ustaviti zmagoviti pohod Janše ter “orbanizacijo” dežele. Sondaže kažejo, da je Janković že zdaj, ko ga mnogi volilci prepoznavajo zgolj kot sicer uspešnega župana “sebične Ljubljane”, ne pa vsedržavnega kandidata, hipotetično zmožen premagati Janšo. A to dejstvo morda reši naslednje volitve, ne reši pa vprašanja levice. Levica se bo morala na novo sestaviti, definirati. Sicer se bo tudi ob morebitnem uspešnem “manevru Janković” znašla po volitvah v podobni depresiji, kot je bila v tem mandatu.
Več: Dnevnik
