V nasprotju z mnenjem nekaterih sem prepričan, da je nedavna odločitev ustavnega sodišča, ki je sicer začasne narave, trenutno velik korak predvsem za Janeza Janšo osebno.
Odločilni trenutki
Naslednji meseci bodo namreč morda bistveni v njegovem političnem življenju, in to celo kljub temu, da je v njem bil tako rekoč že vse, od enega ključnih oblikovalcev slovenske ločitve od Jugoslavije do dvakratnega predsednika vlade in predsedujočega sveta Evropske unije.
Prejšnji petek je padel v okolje, ki se je pravzaprav že pripravljalo na obdobje po Janši. Zato ni nenavadno, da je v zadnjem tednu najbolj tiho prav tam, kjer so v zadnjih mesecih, po mojem mnenju sicer precej neutemeljeno, najbolj računali na svoj kos pogače v novih razmerah. Veliko njihovih besed in dejanj se zdi danes nenavadno praznih in nepomembnih. Janša je nenadoma pač spet v polnem obsegu tu in lahko o usodi svoje politične poti odloča znova povsem sam, kar je bilo z Doba le omejeno mogoče.
Toda zgrešeno bi bilo misliti, da je po 12. decembru kar koli res pomembnega drugače, kot je bilo prej. Slovenska scena ni ne boljša ne slabša, še več, popolnoma nič spremenjena ni. Še vedno obstaja znatna večina sodržavljank in sodržavljanov, ki je sveto prepričana, da Janša spada v zapor in nikamor drugam, če že ne zaradi Patrie, pa zaradi gromozanskega števila drugih pregreh, ki mu jih skoraj arhetipsko pripisuje. Še vedno je tu tudi znatna in trdna manjšina, za katero je Janša junak, ki ga ne bi smel nihče pod nobenim pogojem zapreti. Da mu je ustavno sodišče vsaj začasno prisodilo prostost, je tako lahko neposredno vplivalo le na tanko plast Slovenk in Slovencev, ki se je doslej zanašala na to, da je »nekaj že moralo biti«, če je bila doslej glede obsodbe voditelja opozicije enotna celotna pravosodna piramida. Po 12. decembru je ta gotovost zanjo bistveno zamajana.
V isti deželi
Predsednik SDS kot izkušen politik mora vedeti, da se torej ni premaknilo nič bistvenega in da je stanje še vedno tako kot v mesecih pred njegovim odhodom na Dob. Zato bi bilo pogubno, če bi se delal, da se je dovolj ubadati le s tistimi, za katere je tako ali tako junak. Zdaj, ko ima možnost vnovič zajahati konja, ima priložnost za počasno premoščanje prepada med svojo stranko in velikim delom povprečnih volivcev, ki so se nekoč prepoznavali v njenem programu, a so jo v zadnjih letih, zlasti pa na zadnjih parlamentarnih volitvah, množično zapustili.
Seveda nas ravno njegova osebna usoda jasno opozarja, da brez razgradnje v nebo vpijočih neravnovesij v družbi, ki bo nujno trčila ob panično željo klenega Slovenca po ohranjanju statusa quo, ne bo šlo. A ta nujni proces bi bilo treba povezati z vsakdanom sodržavljank in sodržavljanov bolj, kot se je to posrečilo v zadnjih letih. Šele potem bo Janša skupaj s svojo stranko lahko znova postal prepoznavna alternativa pri nas na oblast aboniranim političnim skupinam, ki menjavajo podobo le zato, da ostaja vse enako. Pri čemer (še vedno) žanjejo podporo večine volilnega telesa. In šele potem se bo nemara kdo spomnil premierja, ki je zmogel tudi kakšno dejanje.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
