Objavljamo pisni intervju z Marjanom Podobnikom, soustanoviteljem Slovenske kmečke zveze, nekdanjim predsednikom Slovenske ljudske stranke in med drugim podpredsednikom vlade. Danes je Marjan Podobnik predsednik Slovenske narodne zveze pri SLS, vendar je njegovo nadaljnje članstvo v stranki pod vprašajem. Enaka vprašanja kot g. Podobniku smo poslali tudi predsedniku Slovenske ljudske stranke g. Marku Zidanšku, ki je sodelovanje odklonil. Pojasnilo SLS objavljamo na dnu prispevka.
Poznamo izjavo: “Slovenska pomlad, kot smo jo poznali, ne obstaja več. Računam na novo, mlado generacijo, ki bo razumela sporočilo pomladi.” Ali Slovenija potrebuje pomlad in kakšne možnosti vidite za sodelovanje strank slovenske pomladi?
Slovenija potrebuje pomlad v izvornem smislu, katere bistvo je bilo povezovanje različnih strank, skupin in posameznikov za cilje, ki smo jih vsi prepoznali kot pozitivne, pomembne in vredne napora sklepanja kompromisov. Tako pomlad Slovenija zelo potrebuje tudi danes in verjamem, da bo do nje tudi prišlo.
Katere volivce SLS nagovarja pri dosegi cilja vrnitve v parlament?
Sodeč po praktično vseh raziskavah, ki SLS umeščajo na mejo ali pod prag vstopa v parlament, je volilcev predvsem (pre)malo. Če stranka zazna pozitivne javnomnenjske premike v glavnem le zaradi medijske pozornosti npr. ob povišanih tonih med mano in Markom Zidanškom ali ob Kanglerjevi ustanovitvi Nove SLS, obstaja gotovo velik problem prepoznavnosti SLS. SLS bi po mojem mnenju morala odigrati povezovalno vlogo najprej med desnosredinskimi strankami slovenske pomladi. Na temelju vsebine naše kongresne deklaracije izpred več kot 20 let, da spoštujemo vse, ki so se borili proti nacizmu, fašizmu in komunizmu in da otroci in vnuki domobrancev, partizanov, mobilizirancev, izgnancev in drugih lahko le skupaj in ob medsebojnem spoštovanju gradimo gospodarsko uspešno državo in socialno pravično družbo bi si nato SLS morala prizadevati, da ob najpomembnejših slovenskih projektih pride do sodelovanja vseh ali vsaj velike večine strank in skupin, podobno kot ob osamosvajanju Slovenije. Tudi potreba po tem sodelovanju je enako velika kot takrat.
Pri volitvah predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice so med seboj sodelovale zveze v okviru SLS, Nsi in SDS z društvom Cveta Zupančiča in več drugimi manjšimi listami, pri volitvah v Evropski parlament je SLS oblikovala skupno listo z Nsi. Kakšna je ocena navedenega sodelovanja in kako in s kom bo SLS v prihodnje sodelovala?
Pri obeh teh projektih sem aktivno sodeloval in ju ocenjujem pozitivno. Če bom lahko kakorkoli vplival na prihodnje odločitve SLS, si bom prizadeval za nadaljevanje in nadgraditev tega sodelovanja.
Kaj so danes ključne vsebine, ki jih zagovarja SLS in ki ji dajejo identiteto v odnosu do drugih strank?
Menim, da si to vprašanje pogosto postavljajo tudi naši potencialni volilci in da ne dobijo jasnega odgovora. To je po mojem mnenju tudi glavni razlog za dolgoletno padanje podpore SLS.
Predvsem pa moraš to, kar govoriš tudi delati, sicer gre za hipokrizijo. Če navedem samo zadnji primer, ki se dogaja osebno meni: predsednik stranke veliko govori o demokraciji, transparentnosti, odprtosti, novi poti “po odklopu mlinskih kamnov z vratu SLS”… Ob tem pa skupaj s somišljeniki vsakodnevno tepta najosnovnejša načela demokracije, odprtosti in transparentnega delovanja, ko članom SLS v zvezi z zahtevo po moji izključitvi pošilja svoja stališča in povezave na svoje intervjuje,dosledno in sistematično pa onemogoča, da bi se člani SLS preko strankarske mailing liste seznanili tudi z mojimi stališči. Z nadaljevanjem takega nedemokratičnega pristopa tudi na drugih področjih bodo SLS, najpomembnejšo politično stranko v slovenski zgodovini, uničili. Upam, da se bodo tega zavedli prej, preden bo prepozno.
Pripis uredništva: na pobudo glede zastavitve vprašanj predsedniku SLS g. Marku Zidanšku smo iz Slovenske ljudske stranke prejeli odgovor, ki ga objavljamo v celoti:
»Na tako pomembna vprašanja, kot so bodoče strateške usmeritve Slovenske ljudske stranke in načrti za prihodnost, lahko v skladu s statutarnimi določili odgovore podaja zgolj vodstvo SLS, in sicer po potrditvi dokumentov, načrtov, sklepov ipd., sprejetih bodisi na Izvršilnem ali Glavnem odboru SLS, ki je tudi najvišji organ stranke med dvema Kongresoma. Za podajanje odgovorov o usmeritvi in strateških odločitvah stranke nikakor ni pristojen član, ki je zaradi svojega delovanja proti stranki v postopku izključitve, četudi je taisti član nekdanji predsednik stranke.
Vsakršno samovoljno prejudiciranje pristojnosti najvišjega organa, Glavnega odbora SLS, je v nasprotju s temelji delovanja demokratične politične stranke, katere funkcionarji so voljeni na demokratičnih volitvah Kongresa stranke, ki poteka po jasnih, vnaprej določenih in sprejetih pravilih.«
