Konec aprila 1941 je bila druga svetovna vojna že v polnem razmahu. Maribor, kjer bilo tedaj več kot sedem tisoč meščanov nemškega rodu, je sicer nemška vojska zasedla v začetku meseca. Na tisoče prebivalcev je moralo praktično čez noč zapustiti svoje domove, preostale pa je doletelo nasilno ponemčenje. Sledilo je zapiranje slovenskih šol, nemški nacisti pa so tedaj napovedali tudi boj proti slovenski kulturi oziroma njeno iztrebljanje.
Velik del Mariborčanov nemške narodnosti je Hitlerja sprejel z navdušenjem
V mestu ob Dravi se je Hitler nepričakovano ustavil 26. aprila. Sem se je pripeljal s posebnim vlakom, ki se je ustavil v Špilju, nato pa se je nacistična delegacija z avtom odpravila do Maribora. Tam si je Hitler ogledal porušen železniški most, zatem pa še porušen Državni, danes Stari most. Nato se je iz Glavnega trga odpeljal še na Slomškov trg in do mestnega gradu, kjer je danes Pokrajinski muzej. Tam je sprejel predstavnike mariborskih Nemcev in osebje novonastalih okupacijskih enot.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Kaj je Hitler zares izrekel v Mariboru
Na tem mestu velja opomniti na zmoto, ki je med ljudmi še danes zelo razširjena. Gre za prepričanje, ki je pogosto tudi v šolskih učbenikih, da je Hitler v Mariboru v svojem govoru izjavil »Naredite mi to deželo zopet nemško!« Tega nacistični voditelj v Mariboru nikakor ni izjavil, saj niti ni nagovoril množice. Zgodovinski stavek je izrekel že prej, v začetku aprila 1941.
Video o obisku Hitlerja v Mariboru
Mihael Toš, avtor projektov Kein Kampf in Virtual Holocaust Memorial, je javnosti razkril doslej le ozkemu krogu poznavalcev poznan video o obisku Hitlerja v Mariboru, ki je bil leta 1941 predvajan v takratni nemški informativni oddaji Deutsche Wochenschau.
Video je nazoren element takratne propagande tretjega Rajha, saj Maribor (Marburg) predstavi za »staro nemško mesto, ki je sedaj osvobojeno in spet pripojeno k Rajhu«. Video predstavlja pomembno obogatitev arhivskega in raziskovalnega gradiva o medvojnem času v Mariboru. Raziskovalec Toš je ob tej priložnosti opozoril, da se v zadnjem času opaža krepitev t. im. »hitlerjanskih« vrednot. Po njegovem mnenju nekateri ljudje v Hitlerju prepoznavajo luč upanja ali celo rešitev njihovih in družbenih težav tudi v današnjem času. Toš to potrjuje s komentarji, ki so pogosti na spletu. Omenja naslednje primere:
»Škoda, ker Hitler ni dobo vojne«, »Adolf, vrni se in pobij golazni«, »Hitler bi mogo prit gor, da bi naredu red«, ipd.
V zaključku prispevka je vsekakor potrebno poudariti, da je bil nacionalsocializem, poleg fašizma in komunizma (in z njim njegov vodja) za ves svet, še posebej pa za Evropo, ki je doživela človeško in materialno opustošenje, vse prej kot koristen. Zato je nujno, da se na posledice, ki so jih te tri totalitarne ideologije dvajsetega stoletja povzročile, ves čas opozarja. Tudi s projektom, ki ga je zasnoval Mihael Toš.
Več v video prispevku, ki je pred Vami
Viri: Muzej narodne osvoboditve Maribor in MBreport.
