Kje je tisk, kje so vstajniki, da povedo, da je vodstvo KPK delalo v protislovju med svojimi lastnimi, razglašenimi normami in svojo resnično prakso. Zato je potrebovala nenehni hrup okoli sebe, javno razglašanje svoje moralnosti, da se je ves družbeni red zapletel v to razglašenost in to tako, da ni znal ločiti zrno od plevela.
KPK ima na svoji predstavitveni strani napisano: »Omejevanje korupcije, krepitev pravne države ter integritete javnega sektorja so naše naloge; transparentnost in etika naša vodila; objektivnost naš pristop.«
KPK je v letu 2011, za katerega mu je računsko sodišče izdalo negativno mnenje, vodil Goran Klemenčič. Septembra 2010 ga je bivši predsednik republike Danilo Türk za dobo šestih let imenoval za predsednika KPK, za namestnika predsednika KPK pa je imenoval Roka Praprotnika.
Računsko sodišče je zapisalo, da je bilo poslovanje KPK v pomembnem neskladju s predpisi in usmeritvami. Ugotovili so, da Komisija za preprečevaje korupcije Republike Slovenije pri izvrševanju proračuna ni poslovala v skladu z naslednjimi predpisi in pravnimi akti: Zakonom o delovnih razmerjih, Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju,· Zakonom o javnih uslužbencih, Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, Uredbo o upravnem poslovanju, Zakonom o javnih financah, Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012, Zakonom o javnem naročanju, Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.
Revizorji so ugotovili več kršitev zakonov o delovnih razmerjih, javnih uslužbencih, sistemih plač v javnem sektorju in javnem naročanju. KPK je najemala in plačevala zunanje sodelavce za storitve. Za taka dejanja je nekaterim drugim uporabnikom izdajala mnenja, da je to znak koruptivnega delovanja. Iz poročila je mogoče razbrati, da je KPK analizo prejetih prijav sumov koruptnega ravnanja in pripravo predlogov za njihovo reševanje zaupala nekdanjemu koprskemu kriminalistu L. Volmutu. Ali je bil zadolžen za koperskega župana? KPK se je za zunanjo pomoč odločila tudi na področjih nezdružljivosti funkcij, omejitev poslovanja, nasprotja interesov, nadzorom nad darili in nadzorom nad premoženjskim stanjem. Za pomoč je najel nekdanjo namestnico predsednika KPK Nadjo Žnidarčič Ferrari in za pripravo »zahtevnejših mnenj s področja korupcije«. Verjetno je bilo potrebno »zahtevnejše mnenje« za ljubljanskega župana in predsednika največje opozicijske stranke.
Novembra 2013 so teatralno odstopil predsednik in oba namestnika KPK. Ob odstopu so izjavili: »Tako ne gre več naprej. Vedeti hočemo, kdo nam je ukradel državo!«
Kot kažejo dogodki, jo je ukradel senat KPK, ker ni upošteval zakonov in predpisov, ki uradno veljajo v Sloveniji. Po čigavih usmeritvah je delala KPK? Kakšna je verodostojnost izdanih mnenj, poročil KPK, če sama ni spoštovala zakonov? Kako so v komisiji nadzorovali zaupnost podatkov o postopkih in premoženjskem stanju funkcionarjev, do katerih so imeli dostop zunanji sodelavci?
KPK je zlorabljala lastni informacijski sistem Supervizor. Nakazil za njihove svetovalce ni mogoče zaslediti v aplikaciji Supervizor, pa še kaj drugega ne.
KPK je podpisala pogodbe o najemu prostorov s KAD-om, vanjo pa ni vključila protikorupcijske klavzule. Kakšna dvoličnost! KPK pa je to, kar sama ni spoštovala,izrecno zahtevala od preostalih proračunskih porabnikov. Včasih je komentirala oz. pametovala o korupcijski klavzuli tudi za nekatere neproračunske uporabnike. Na svoji spletni strani ima napisano: »Organi in organizacije javnega sektorja so zato dolžni v pogodbe, ki jih sklepajo s ponudniki, prodajalci blaga, storitev ali z izvajalci del in presegajo vrednost 10.000 evrov brez DDV vključiti protikorupcijsko klavzulo, kot je opredeljena v prvem odstavku 14. člena ZIntPK-B.«
Več lahko preberete v Reporterju.
