Bojim se, da mnogi naši funkcionarji vest potiskajo daleč stran od sebe. Revidiranje je revidiranje, pa če je to opravljeno v domačih ali tujih organizacijah, neodvisno od statusa pravne osebe, katera se revidira. Revidiranje določene organizacije ni športna dejavnost niti publicistična niti ni to vodenje kmetije ali upravljanje z lastnim premoženjem. Za vse drugo je potrebno soglasje delodajalca.
Nekaj znanih dejstev o enem izmed funkcionarjev
Malce podrobneje si poglejmo enega izmed funkcionarjev,[1] ki so ta trenutek bolj izpostavljeni. Osebno ga ne poznam. Vsem, kar o njem vem, je iz medijev. Za svojo izpostavljenost je poskrbel predvsem sam. Videti je, da njegova integriteta ni ravno zgledna, glede na funkcijo, ki jo zaseda. Pri predsedniku Računskega sodišča se ob njegovem honorarnem sodelovanju s Fifo pojavljajo različna tolmačenja, ali je to problematično ali ni. Ob tem je za zdaj povsem jasno naslednje:
- ni mnenja Komisije za preprečevanje korupcije o skladnosti,
- ni soglasja za opravljanje dodatne dejavnosti s strani delodajalca,
- znana je višina njegovega honorarja in da so vse dajatve (dohodnina in socialne dajatve, t. i. prispevki za socialno in zdravstveno varnost) plačane.
Tukaj se ne bomo dotikali moralnih dilem, ampak predvsem pogledali, kaj ta znana dejstva pomenijo za uspešno opravljanje nalog, ki so predsedniku Računskega sodišča zadane. Pogledi so trije (če moralni vidik zanemarimo): organizacijski, pravni in ekonomski.
Organizacijski pogled
Najprej organizacijski pogled. Vodenje tako zahtevne inštitucije, kot je računsko sodišče, zahteva kompletnega zelo usposobljenega posameznika na vsaj treh področjih:
- pravnem s poudarkom na razumevanju prava Evropske zveze, iz katerega izhajajo tako usmeritve (direktive) kot neposredne uredbe za vsa področja upravljanja z javnimi sredstvi, še posebej s sredstvi, katera naša država črpa iz evropskih skladov. Zato je treba vzpostaviti timski pristop, ki edini omogoča stalno spremljanje dnevnih dograjevanj evropske zakonodaje;
- ekonomskem oz. spremljanju računovodskih standardov ne samo pri nas, temveč najboljšo prakso v svetovnem merilu (EU in OECD – mimogrede: KPK je bila ustanovljena na zahtevo OECD, da bi preprečevala podkupovanje uradnikov v drugih državah s strani naših podjetij). Tudi za to je potrebno vodenje na timski način, ki edini omogoča razvoj in prenos znanja;
- organizacijskem (menedžment, organizacijska kultura, vodenje), kar zahteva temeljito usposabljanje iz najnovejše teorije in prakse na tem področju, ki se zelo hitro razvija.
Vse to zahteva izjemne napore, in to ne samo osem ur dnevno, temveč ves čas (24 ur/7 dni/52 tednov).
Če se delo ustrezno izvaja (vodenje organa), ni mogoče pričakovati, da bi se človek poleg tega ukvarjal še s čimerkoli drugim. Ob zelo dobri osebni disciplini in doslednem upoštevanju prioritet (najprej družina, nato služba in nazadnje družba) se lahko najde nekaj časa za kvalitetno preživljanje časa z družino s sočasno skrbjo za krepitev telesne odpornosti (rekreacija), ki jo tako (stresno) delo zahteva.
Res pa je, da slovenski menedžment (še posebej v javnem sektorju) pogosto na svoj položaj gleda kot na nagrado v prepričanju, da človeku to pripada, ne kot na zahteven in odgovoren izziv, ki od njega zahteva mnogo žrtvovanja (trpita tako zdravje kot družina). Če ob tem opravlja honorarno delo, ki je ocenjeno za več kot trikrat bolj zahtevno (vsaj po višini plačila sodeč), je njegov angažma na delovnem mestu najmanj vprašljiv. Vsakdo lahko sam oceni, kolikšen naj bi bil.
Ekonomski pogled
V tem smislu je zanimiva razlaga, da s plačanimi davki prinese v proračun veliko denarja. To je celo res, ampak ker je odgovoren za spremljanje in korigiranje upravljanja z javnimi financami v višini nekaj milijard evrov, je to opravičilo resnično pomilovanja vredno. Njegov nizek angažma pri vodenju organa, ki nadzoruje pravilnost upravljanja z javnimi financami, zagotovo povzroči mnogo večjo škodo, kot pa je njegov prispevek v proračun s plačanimi dajatvami od dodatnega dela. Verjetno nisem edini prepričan, da je od kvalitete vodenja odvisna dodana vrednost. Ta je pri kvalitetnem vodenju do trikrat večja kot pri slabem vodenju v približno enaki osnovni organizacijski kulturi (npr.: Avstrija-Slovenija).
Tudi na tem mestu naj vsak sam oceni, ali je prispevek, ki ga predsednik RSS prinese v proračun, zadosten razlog za opravičevanje opravljanja honorarnega dela, o katerem pišejo mediji.
Pravni pogled
Pravni vidik pa je še posebej zanimiv, ker je predsednik RSS pravnik po svoji osnovni izobrazbi. V Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) je zapisano:
v 1. členu (vsebina zakona): Ta zakon z namenom krepitve delovanja pravne države določa ukrepe in metode za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov;
v 26. členu pa pojasni: (nezdružljivost opravljanja funkcije in izjeme):
(1) Poklicni funkcionarji ob javni funkciji ne smejo opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko poklicni funkcionarji opravljajo pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem, razen če drug zakon ne določa drugače. Funkcionar, ki dobi dovoljenje delodajalca oziroma sklene pogodbo za opravljanje ene od naštetih dejavnosti, razen v primerih športne ali publicistične dejavnosti, vodenja kmetije ali upravljanja z lastnim premoženjem, mora v roku 8 delovnih dni od pričetka opravljanja dejavnosti o tem pisno obvestiti komisijo ter priložiti dovoljenje delodajalca in sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti ali poklica.
Namen zakona je jasen. Ključen je dvig zaupanja v delovanje javne uprave. Zato se skuša že v kali zatreti možnost, da bi poklicni funkcionarji ob javni funkciji poklicno opravljali druge dejavnosti za pridobivanje dohodka ali premoženja. Že iz predhodnih pogledov (organizacijskega in ekonomskega) je dobro vidno, zakaj se morajo funkcionarji posvetiti predvsem izvajanju nalog, ki mu jih nalaga funkcija. Vendar so dovoljene izjeme. Te izjeme govorijo o dejavnostih, ne o organizacijah, v katerih se dejavnost opravlja. Pa še to le z namenom, da lahko funkcionarji držijo stik s stroko oz. upravljanjem svojega premoženja ali kmetije. In to seveda v razumnih okvirih, ki bistveno ne ogrožajo angažiranosti za funkcijo, ki jo opravlja.
Komentar o konkretnem funkcionarju
Revidiranje je revidiranje, pa če je to opravljeno v domačih ali tujih organizacijah, neodvisno od statusa pravne osebe, katera se revidira. Revidiranje določene organizacije ni športna dejavnost niti publicistična niti ni to vodenje kmetije ali upravljanje z lastnim premoženjem. Za vse drugo je potrebno soglasje delodajalca. Soglasje delodajalca je treba pridobiti za pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno dejavnost. Revidiranje organizacije tudi v tem primeru ne spada v nobeno od naštetih dejavnosti. Zato seveda od delodajalca ne more dobiti soglasja. Sam sebi soglasja kot predsednik tako ali tako ne more dati. Lahko mu ga da samo ta, kateremu je neposredno podrejen organ, ki ga vodi. Računsko sodišče je organ, ki v imenu državljanov kontrolira poslovanje izvršne oblasti. Predstavnik ljudstva je parlament in po logičnem razmisleku naj bi bil njegov neposredni delodajalec parlamentarni odbor za nadzor javnih financ.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
Zagovor funkcionarja kaže na njegovo kreativno razumevanje prava
V zagovor predsednik RSS pravi, da je Fifa neprofitna športna organizacija in da zato ni potrebe po soglasju oz. ni težav z integriteto. Tu se vidi klasičen kreativni pristop k pravu, ki je značilen za grško pravo (več o tem tukaj). Če želimo potrditi svojo hipotezo (ali željo), najdemo člen ali del člena nekega zakona, ki (po navadi iztrgan iz konteksta) potrjuje našo tezo. Na (njegovo) žalost pa nismo več v SFRJ, ampak smo del EZ in tukaj je treba delovati in izvajati naloge po principih evropskega prava. Lahko smo samo žalostni, ker so po tridesetih letih od slovesa od komunizma in šestnajstih letih od razširitve EZ na Slovenijo (in še devet drugih držav) na visokih funkcionarskih položajih osebe s tako pomanjkljivo usposobljenostjo.
Zakaj tak naslov prispevka: funkcionarjeva vest
Sedaj pa še o naslovu. Namenoma sem uporabil asociacijo na nadaljevanko Zdravnikova vest (to je sicer slovenski naslov – orig. Dr. House). Zaradi slabega poznavanja sodobnega pristopa k vodenju so nekateri na usposabljanju za boj proti stresu dr. Housa prikazovali kot primer človeka, ki ustvarja stres pri svojih sodelavcih.[2] V resnici pa gre za najboljši primer, kako se razvija in širi znanje in pri tem timsko sprejema odgovornost. Na koncu je odločitev in odgovornost njegova. Ves čas pa se v resnici bije bitka za njegovo vest oz. integriteto. Bojim se, da mnogi naši funkcionarji vest potiskajo daleč stran od sebe.
Opombe:
[1] Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije na splošnih volitvah ali z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru, in druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti ter župani ali predstojniki državnih organov.
Pravice in obveznosti funkcionarjev na splošno ureja Zakon o funkcionarjih v državnih organih, dodatno pa imajo funkcionarji pravice in obveznosti urejene tudi v nekaterih posebnih zakonih, na primer v Zakonu o državni upravi, Zakonu o vladi, Zakonu o poslancih, Zakonu o državnem svetu, Zakonu o lokalni samoupravi in drugih.
Vsi funkcionarji v Republiki Sloveniji so opredeljeni v Prilogi 3 k Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, ki uvršča funkcije v plačne razrede.(VIR)
[2] Ob tem je treba zanemariti pogosto neverjetne zgodbe in bolezenska stanja, ki jih prikazujejo v seriji. Pač serijo je treba vleči kot čreva, kot se reče v ljudskem pogovoru.