Svet žaluje. Nemara prvič iskreno za katerim od politikov, kot se je zapisalo enemu izmed satiričnih ameriških biltenov.
Verjetno nismo le Slovenci taki, da se hitro zadovoljimo z nečim. Dobimo odgovor in ne drezamo dalje. Raje si potem praskamo lasišče (ali plešo) in razglabljamo o tem, kaj dejansko je avtor skušal povedati. Verjetno so taki tudi drugi. Nekateri vprašajo. Ali pa imamo izjemno idejo, a jo uresničimo le toliko, kolikor je treba. So tudi drugačni. Tiste, ki kopljejo dlje in globlje, imenujejo recimo knjižni molji. Zakaj molji? No, saj ni tako pomembno. “Živite dolgo in uspevajte,” kot bi morda rekel kdo izmed Vulkancev (za tiste s povešenimi čeljustmi, morda Spock v kultni televizijski seriji Zvezdne steze).
V ZDA denimo je izražanje političnega prepričanja nekaj najbolj naravnega. Brez oholosti, brez očitkov bi bil lahko republikanec ali demokrat. V bistvu tudi vesoljec, ampak to je druga zgodba. Poskusite zlepa tudi pri nas …
Med politiki, ki se danes klanjajo življenju in dosežkom Nelsona Mandele, je veliko takih, ki jih ne bomo nikoli omenjali v istem stavku z njim. Na žalost se uspeh sodobne evropske ali pa ameriške, vsekakor pa zahodne politike meri in računa predvsem z uspehom na voliščih. Še pred tem pa z ilustrativnimi dokazi, češ v našem mandatu smo sprejeli toliko in toliko zakonov, sprejeli toliko dopolnil in na ključne položaje imenovali toliko in toliko ljudi manj kot tisti zlobneži pred nami. A tistih, ki imajo dejansko kaj pokazati, je manj. Bistveno manj.
Učenje politike od največjih mojstrov je nekaj, česar ne more biti nikoli preveč. Ali odveč. Tu in tam se pojavljajo ljudje, ki vidijo širše, ki vidijo dolgoročne cilje in vedo, kam in kako je treba usmerjati svojo energijo. Mandela je simbol teh ljudi. Ikona.
Vel: MMC RTVSLO
