Afera Patria je glede vloge botrov iz ozadja prav gotovo ena najbolj transparentnih afer, saj ima vse značilnosti vrhunske politične spletke; t.j. spletka znanih botrov proti znani tarči, t.j. Janezu Janši. Pri tem mešanju megle, botri kot vedno in glede na trenutne interese obvezno na ta gledališki oder zraven dodajo še Janšo ter na njega nasilno prilepijo nekaj kar naj bi potem služilo kot »jasen in neizpodbiten dokaz«. Pomembno je torej, da se na Janšo nekaj na hitro obremenilnega nalepi, morda tudi na papir naslikano vrečo krompirja, pri čemer pa se ne sme videti, kdaj so na njega nalepili omenjeno naslikano vrečo krompirja in kdo so ljudje, ki so mu jo nalepili. Gledalci naj bi tako jasno videli le, da se Janše ta naslikana vreča krompirja drži, ter istočasno tudi poslušali glasove iz ozadja, ki kričijo, da naj primejo Janšo tatu saj da ima ukradeno vrečo krompirja celo pri sebi, kar naj bi bil tudi neizpodbiten dokaz, da je kriminalec. Nekoč bi ta trik uspel, saj bi sprani ali zastrahovani možgani to sprejeli. Časi so se spremenili vendar režiserji še vedno živijo v svojem času, ko mislijo da bodo gledalci take gledališke predstave nagradili z dolgotrajnim aplavzom po vsaki ponovljeni predstavi.
O aferi Patria sem že nekaj pisal. Za tiste, ki še niste prebrali 1.dela o Veliki prevari Slovencev v aferi Patria objavljenega 2. 10. 2014, je ta dosegljiv na povezavi. Nekaj o tej aferi pa je bilo objavljenega tudi v Demokraciji (4. 12. 2014).
Naj na kratko ponovim obe vsebini: veliki zvezdnik Berglundove oddaje Resnica o Patriji se je izkazal kot popolnoma nekredibilna osebnost pri izplačevanju obveznosti do partnerjev, ki so delali za STO. Nadaljnje ključno dejstvo je, da Sistemska tehnika (STO) ob prijavi na razpis sploh ni posedovala mednarodno verificiranega osemkolesnega oklepnika, t.j. tisto, kar je v prijavi zagotavljala, da bo za MO izdelovala; še več ni posedovala niti prototipa, temveč le obljube na papirju. Na Gospodarskem razstavišču so tako po besedah velikega zvezdnika razstavljali le leseno maketo. Tako smo se spraševali: »Kako je mogoče obtoževati Janšo, da je deloval v korist izbire Patrie, če konkurent, t.j. izdelek STO »Krpan«, v tržnem smislu sploh ni obstajal«? Največja verjetnost za nastanek afere Patria je, da je prišlo do »sprege« vplivnega gospodarskega lobija iz kroga STO ter kroga iz politične tranzicijske levice. Nelustrirano sodstvo ter prevladujoči in pristranski slovenski mediji naj bi bila v tem scenariju glavna stebra tega projekta, t.j. na eni strani glavni opori pri kriminalizaciji Janše kot notranjega sovražnika št.1 in na drugi strani alibi za sodno izterjavo 500 milijonov EURO, t.j. za ta znesek je sedaj vložena tožba STO proti državi zaradi izgubljenega posla z osemkolesniki.
V tem 2. delu bi rad problematiziral s strani sodišč nevzdržno ignoriranje nekaterih tehničnih vidikov glede samega neobstoja »Krpana«, tako v povezavi z mednarodnim razpisom MO o nakupu osemkolesnikov, kot tudi v povezavi s tremi nerazumljivo ločenimi sodnimi procesi (t.j. proti J. Janši, K. Erjavcu in J. Cekuti). Seveda novinarji dominatnih SLO medijev tega nočejo problematizirati, zato da se vremena Slovencem slučajno ne bi zjasnila glede popolnoma prepoznavnih ciljev in akterjev projekta »Afera Patria«. Zakaj ne pišejo? Razlage sledijo. Naj bralec sam presodi o upravičenosti mojega mnenja.
Zakaj Ropova vlada ni zamenjala vodstva, ki je STO spravilo v stečaj, zakaj prodaja STO?
Ropova vlada je podprla sanacijo že prej v stečaj poslano STO. V Evropi bi vsaka vlada, v podjetju, katerega lastnik bi bila država, preden bi mu finančno ali na kakršenkoli drugi način pomagala, še posebej pa preden bi z njim podpisovala kakršenkoli sporazum o nameri za izdelavo nekega proizvoda, najprej zamenjala vodstvo, ki je to isto podjetje spravilo v stečaj. Torej vodstvo, ki je podjetje prej spravilo v stečaj, je za ta stečaj tudi najbolj odgovorno, saj očitno ni imelo ne zdravega pojmovanja razvoja, ni pravočasno izdelalo ne prave vizije in strategije razvoja, ne programov, itd. Ker odnos med Ropovo vlado in novimi lastniki STO najbrž ni bil vzpostavljen na evropsko primerljivi poslovni osnovi, ampak je bolj verjetno šlo za »sporazum med prijatelji«, t.j. za kulturo »pajdaškega kapitalizma«, po stečaju vodstvo STO ni bilo zamenjano; torej vse je ostalo »med prijatelji« po starem. Kdaj pa ostane vse po starem? Najbrž takrat, ko nekdo noče sprejeti nove realnosti, kar ga vodi v njegov neizogiben propad ali pa najbrž takrat, ko so v igri neki novi, t.j. sedaj v razmerah novo nastalega interesnega kroga, skupni cilji; pri tem pa teh ciljev ne bi bilo mogoče doseči po poti, ki bi bila speljana na trdnih temeljih dejanskega predhodnega tehnološkega razvoja podjetja, kar je praksa v razvitem delu Evrope. Nasprotno, skupni uspeh tega interesnega kroga je, zaradi razvojnega deficita potem odvisen le še od uveljavljanja posebnih ugodnosti tega interesnega kroga v odnosu do naročnika (države). Skupni uspeh tega interesnega kroga torej zahteva participacijo vsakega njenega posameznika pri uveljavljanju posebnih ugodnosti pri odločujočih arbitrih na MO, t.j. potrebno si je zagotoviti ustrezno politično podporo, razpisi morajo biti prilagojeni njihovim zahtevam, nadvse rizična bančna posojila morajo biti hitro in brez oklevanj odobrena, itd. Torej vse to se dogaja zaradi razvojnega deficita, ko se nekdo na transparenten način ni več sposoben soočiti s konkurenco, zaradi česar išče bližnjice, ki pa na dolgi rok zaradi v osnovi nerazvojne naravnanosti teh interesnih krogov ogrožajo obstoj celotne skupnosti, iz katere ti interesni krogi izhajajo.
Zakaj premalo ambiciozni razvojni načrti v STO?
Ko sem bral nek intervju z vodstvom STO v reviji Obramba (t.j. iz časov začetka te afere) sem iz intervjuja jasno razbral, da vzrok za težave STO ležijo v veliki meri v nevzdržnem pojmovanju razvoja podjetja, najbrž kot posledico načina razmišljanja, da bodo s pomočjo svojih »prijateljev« že prebrodili težave in se jim ne bo treba iti po trdi poti razvoja po kateri hodijo vsa podjetja drugje v razviti Evropi, da podjetje ostane konkurenčno. Zakaj se način razmišljanja razvoja novih izdelkov s strani vodstva STO ni bolj približal recimo nemškemu pojmovanju razvoja? To je zelo pomembno in tudi kompleksno vprašanje in odgovori ležijo v izogibanju sprejemanja pravil iger, ki veljajo v razviti Evropi, in sicer tako s strani nekaterih relevantnih politikov kot tudi nekaterih gospodarstvenikov, ki so imeli velik vpliv na vladno politiko; t.j. delujejo še vedno na osnovi centralnega planskega gospodarstva. Vseskozi govorimo o Evropi in kako dobro zadeve funkcionirajo v Nemčiji. Vendar tam pri sklepanju poslov, dogovorov, itd. vlada drugačna, tehnološko sodobna kultura potrebne kredibilnosti tako individualne osebne kot tudi podjetja. Povsem drugače je žal še mnogo kje v SLO. Ko se je STO prijavila na razpis MO glede nakupa osemkolesnikov ni imela niti razvitega prototipa, kaj šele mednarodno preverjen produkt. Ko sem prebiral zgoraj omenjeni intervju z vodstvom STO sem vseskozi imel občutek, da o razvoju svojega lastnega osemkolesnika sploh še nimajo kaj konkretnega povedati, oz. da se vodstvo STO sploh ni zavedalo, da vse kar govorijo, da bodo naredili, bi moralo biti v praksi narejeno že pred nekaj leti in to v vsebinskem smislu razvoja bistveno v večjem obsegu ter tudi bolj poglobljeno, itd. Nekaj je govoriti oz. obljubljati, da bo narejeno, drugo pa, kaj je bilo dejansko narejeno; ta razkorak je žal v tranzicijskem obdobju, ki še kar traja, postalo čisto »sprejemljivo obnašanje« za nekatere. To je eden od ključnih vzrokov za sedanje ekonomsko stanje v SLO, t.j. njena nerazvojna naravnanost tako v preteklosti, kot tudi v sedanjosti.
Zakaj procesi proti Erjavcu, Janši in Cekuti niso bili združeni?
Še posebej z vidika neobstoja oklepnika STO »Krpana« je nevzdržno, da so bili omenjeni trije procesi v zadevi Patria med sabo ločeni, čeprav vsebinsko praktično obravnavajo isto zadevo. Še več, na ločenih sojenjih obravnavane vsebine se med sabo dopolnjujejo oz. so med seboj v vzročni odvisnosti oz. povezavi. Vsak sodni proces mora bazirati na vseh relevantnih podatkih oz. dejstvih. Ločitev izvajanja sodnih procesov na isto vsebino zabriše njihovo povezanost, kar še povečuje možnost špekulacij pri interpretaciji dejstev oz. podatkov. V primeru, da bi bili pred sodiščem procesi združeni, bi bili ti pogoji dani za celovito osvetlitev vseh vzročnih vidikov procesa, t.j. od osnovnih vprašanj, kdo je imel motiv za nastanek afere Patria v SLO oz. motiv za podkupovanje, itd. Zagotovo bi bili primorani razčistiti tudi še eno bistveno vprašanje, t.j. kako se je STO z neobstoječim »Krpanom« sploh uvrstila v naslednji krog, t.j. na testiranje na MO. Ali so bili razpisni pogoji res tako prirejeni STO, da ni bilo potrebno izkazovati, da že posedujejo mednarodno preverjen produkt z vsemi pripadajočimi zahtevanimi certifikati in testi? Torej ali je bil razpis prirejen tako, da se je nanj lahko prijavila tudi STO z neobstoječim oklepnikom? Naslednje vprašanje, ki bi se pojavilo bi bilo: ali je morda Erjavec pokleknil pod pritiski lastnikov STO in mimo razpisnih pogojev spustil STO z njihovim »lesenim Krpanom« v naslednji krog, t.j. testiranje, in tako prijavo STO še ohranjal pri življenju?
Torej, če je STO enakovredno sodelovala na razpisu s Patrio, ki je vse to posedovala, lahko več kot upravičeno sumimo, da je bil razpis MO prirejen za potrebe STO. Le kje v civilizirani Evropi na razpisu ne bi zahtevali mednarodno verificiranega produkta? Ali v SLO vladajo te vrednote, ali vlada kultura, ki naj bi bila vsebinsko zajeta in od nekaterih politikov tolikokrat promovirana v sloganu »Evropa zdaj«. Afera Patria nam razkriva, tako kot še nobena afera v novejši SLO zgodovini, da pri nas še posebej velja slogan »Za naše koristi sedaj in vekomaj«.
V združenem procesu bi težko Erjavca, kot podpisnika vseh pogodb, ekspresno oprostili, Janšo pa obsodili. Če bi bili postopki združeni, bi na sodišču morali tudi Erjavca tako dolgo »obdelovati« kot »obdelujejo« Janšo in pri takšnih izhodiščih, se Janše brez dokazov ne bi dalo obsoditi, oz. te zgodbe s pomočjo dominantnih SLO medijev ne bi mogli prodati SLO javnosti. Torej ali se je potem morda g. Erjavec, kot podpisnik pogodbe, s sodiščem morda res pogodil in s tem obenem odprl prostor »krivosodju« oz. tako pomagal ustvaril pogoje, da sodišče brez dokazov na dolgo »obdeluje« Janšo. Njegovi nejasni odgovori oz. trditev, da bo lahko Janša pred sodiščem sam dokazal, da je nedolžen, lahko kažejo na to, da gre za tihi dogovor med njim in sodiščem, seveda na račun Janše. Kadar se v politiki zgodijo take nenavadne stvari, je to po navadi vedno povezano s političnim kupčkanjem. Ko bi Erjavec moral biti popolnoma jasen, saj je najbolj informirana oseba glede problemov s Patrio, daje meglene odgovore; to samo po sebi pove marsikaj. Nadalje, še danes ni mogoč javen vpogled v razpisne pogoje za nakup osemkolesnokov, saj naj bi ti še vedno veljali za tajne. Kje je tu upoštevan interes javnosti?
Nadalje, v združenem procesu bi se tako Slovenci imeli možnost javno spraševati o logičnosti/nelogičnosti povezave med Cekuto in Janšo. Splošno je znano, da je Cekuta sodil v interesni krog J. Drnovška, t.j. interesni krog LDS oz. v krog tranzicijske levice. Če je tu kdo pristavil svoj piskrček, so to najbrž bili predvsem ljudje iz kroga tranzicijske levice. Prav Cekuto so nekateri dokazi najbolj bremenili, tako, da mimo obsodbe Cekute pod dejansko težo dokazov sodišče seveda ni moglo iti. Vendar, glede na javno dokumentiran skupni sprehod Cekute in Ferlinca po ulicah Maribora, je zelo verjetno, da so bili tudi v tej smeri narejeni neki tihi dogovori. Najbrž bo tudi Cekuta v prihodnosti kmalu oproščen ali pa bo odslužil zelo malo kazni. Samo poglejte, kako sedaj spuščajo iz zaporov ljudi, katerim je bilo res dokazano, da so hudo grešili. Zakaj jih ravno sedaj spuščajo? Prvič najbrž zato, da bodo s tem morda relativizirali zelo verjeten izpust Janše iz zapora, pri čemer pa nas bodo dominantni mediji prepričevali, da ker sedaj SLO sodstvo po vrsti izpušča na prostost vse kriminalce, je zato samoumevno, da izpustijo tudi še Janšo. Nadalje, najbrž tudi hočejo v ljudeh izzvati gnev in zgražanje ter ljudi zopet pognati na ulice, ko se bo odločalo o oprostitvi dejansko nedolžnega Janše. Morda pa bodo to nezadovoljstvo ljudi izkoristili tudi kdaj pozneje, če bodo za dosego svojih ciljev spet potrebovali ta t.i. »gnev ulice«. Tako bodo spet izvedli neko svojo novo etapo »v revoluciji demokratičnega socializma«, t.j. dobili bomo vstajnike; le ljudi je potrebno v pravem času in na pravi način sprovocirati in nahujskati.
Več lahko preberete v Reporterju.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
