Štular nam je povedal, da je prebral osnutek dokumenta, ki je prišel v javnost. Moti ga, ker analiza evidentno pokaže, da so pretekla in zdajšnja dejanja v nasprotju s tem, kar v njem piše. Med drugim je opozoril na točko, ki poudarja krepitev konkurenčnosti. “Vemo, da je bil ves gospodarski sektor lani obremenjen z dodatnimi obremenitvami. Dodatna obremenitev, dodatni davki, ponekod dodatna birokratizacija zagotovo ne vodijo k večji konkurenčnosti.” Omenjen je angažma najboljših domačih in tujih kadrov, a znani so konkretni primeri kadrovanja v državnih podjetjih, med drugim v Luki Koper, ko je sicer “vsa vladajoča politika skočila na noge, v izjavah za javnost zagotavljala, kako to ni primerno in da takšna izbira ne more preživeti. Kaj je danes, nekaj mesecev za tem? Nič. Ta oseba je še vedno na svojem položaju, vsi politiki so na svoje izjave pozabili, zadeva se je umaknila iz medijev in zato to ni več problem.” Koalicijska pogodba prav tako opredeljuje gospodarske naslonitve na naravne vire, na vodno energijo in les. A kot je spomnil Štular, hkrati gradimo šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, “ki bo spustil v zrak ogromne količine ogljikovega dioksida in ostalih strupenih plinov”. Ena od točk dokumenta se nanaša na energetsko sanacijo stavb, pri čemer je Štular spomnil na nedavno sprejetje energetskega zakona, ki uvaja obvezno energetsko izkaznico za stavbe. “A s tem bomo privarčevali promil tistega, kar bomo v zrak spustili pri sami Termoelektrarni Šoštanj. Zakaj ljudem na rame naložiti neke obvezne stroške za nekaj, kar bo dalo zanemarljive izboljšave v smislu okolja, zelenosti, na katero se tako radi sklicujemo.” Povsem drugačna je tudi praksa v delu, ki se nanaša na pametno gospodarjenje, ki bo ohranjalo poseljenost podeželja in omogočalo nov gospodarski razvoj. “Hkrati z davkom na nepremičnine obremenjuje predvsem to podeželje, kjer je tudi več kmečkega prebivalstva in verjetno vsi razmišljajo, ali je še vredno živeti tam.”
Nov dogovor koalicijskih strank o sodelovanju do konca mandata je tako po njegovem zgolj forma, torej relativno lepa oblika, brez dovolj konkretne vsebine. “Očitno že pri oblikovanju tega dokumenta ni bil namen, da bi bil to resen programsko izvedbeni načrt, kako bodo stvari tekle naprej, ker tega v tem dokumentu preprosto ni,” je še dodal Štular.
Zapisala Helena Škrlec.
Več lahko preberete na Radiu Ognjišče.
