Letošnja dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo sta Paul Romer, dolgoleten ekonomist z univerze Stanford in z univerze v New Yorku ter William Nordhaus, ekonomist z univerze Yale. Prvega si bomo najbolj zapomnili po njegovem prispevku k teoriji gospodarske rasti. Romer sodi med utemeljitelje tako imenovane teorije endogene rasti, drugega pa po vključitvi klimatskih sprememb v teorijo dolgoročne rasti in po teoriji političnih poslovnih ciklov. V tem kratkem komentarju se ne bom spuščal v podrobnosti teorije, ki sta jo prejemnika Nobelove nagrade prispevala v fond znanja v ekonomiji.
Ekonomija je veda o tem, kako človek uporablja in upravlja z redkimi viri. Narava človeku vsiljuje naravne omejitve pri gospodarski rasti, s temi omejitvami pa se ljudje bodemo z uporabo znanja. Letošnja dobitnika nobelove nagrade sta s svojim delom in z načinom dojemanja ekonomske aktivnosti veliko prispevala k vpeljavi ekonomskega načina razmišljanja v razmišljanje o vzajemnih razmerjih med gospodarstvom, naravo in znanjem. K temu je nujno treba dodati, da je treba pri analizi dosežkov ne le v ekonomski stroki stremeti k intelektualni skromnosti in se zavedati, da je Nobelova nagrada za ekonomijo odločitev skupine ocenjevalcev s preferencami, ki ne odražajo nujno resničnih razmerij v znanosti, temveč so lahko podvržene trendom oziroma spodbujene po aktivnem sooblikovanju trendov znanstvenega raziskovanja v ekonomiji. Določanje prejemnikov Nobelove nagrade s področja ekonomije pomeni imeti pristojnost s takšno močjo, kakršne vsaj v ekonomiji nihče ne bi smel imeti, če uporabim znamenite Hayekove besede.
Nordhaus je avtor knjige Ekonomija, enega izmed osrednjih učbenikov s področja ekonomije v svetu, ki je doživel že 19 ponatisov, veliko pa je pisal tudi o vzdržnostnem razvoju gospodarstva. Velja za velikega kritika metrik, s katerimi vrednotimo višino bruto domačega proizvoda, kjer predlaga uvedbo cenovnih indeksov, ki vključujejo spremembe v kakovosti in pestrosti ponudb.
Paul Romer pa je najbolj znan po teoriji endogene rasti. Njegova mentorja mentorja doktorske disertacije sta znamenita ekonomista Jose Scheinkman in Nobelovec Robert Lucas, v njej pa je predstavil temelj za endogeni matematični model gospodarske rasti, kjer je tehnološki napredek rezultat zavestnih vlaganj v raziskave in razvoj. Romerjevo imenovanje je bilo le vprašanje časa. Ni je razprave o vzrokih gospodarske rasti brez omembe Paula Romerja. Z matematičnimi modeli je prikazal, da je proces endogene rasti omejen. Teoretično je pojasnil gospodarski uspeh silicijeve doline. Romer je tudi uspešen poslovnež, ki je revolucioniral spletno izobraževanje.
Mitja Steinbacher, Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu
