V včerajšnji poznopopoldanski prometni nesreči na primorski avtocesti pred izvozom Vrhnika je bilo udeleženih šest vozil, dva sta bila poškodovana, eden lažje.
Ker sem veliko na cesti, lahko mirne duše rečem, da so slovenski vozniki v povprečju težki psihopati. Norci, ki se jih je treba bati, pa ni pomembno, sedijo za volanom tovornjaka ali osebnega avtomobila!
In če smo psihopati, ki nam ni mar ne za varnost, ne za sočloveka na cesti, smo takšni tudi v realnem življenju.
Prof. dr. Verica Trstenjak je te dni slovenske zdravnike ponovno opozarjala na pomen etike, prava, predvsem pa na posledice lažne solidarnosti pri njihovem delu. Morebitnega, potencialnega bolnika ob njenih besedah postane strah, in če k slišanemu dodamo izjavo zdravnika, ki je dejal, da če bi prijavili vse zdravniške napake, bi vsak dan po večkrat vlagali ovadbe na sodiščih, potem si lahko mislimo, da je v deželi pod Triglavom nekaj silno gnilega. Kako se je ob Verici Trstenjakovi, ki zagovarja poštenost, znanje in vrednote, počutil Janez Zimmermann, ki je bil ovaden zaradi kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja, lahko le ugibamo. Leta in leta je operiral krčne žile celo pri zdravih ljudeh, posledice pri nekaterih bolnikih, so bile katastrofalne: okvara živca, sepsa, amputacija noge.
Če smo pošteni- to, da takšen zdravnik sploh obstaja ni tako velik problem, nezaslišano je, da so se prve pritožbe čez njega pričele zbirati že daljnega leta 2001!
Kljub temu pa pri zdravstvenem inšpektoratu in zdravniški zbornici niso nič ukrepali, razen, da je dobival opomine, ki jih je mirno metal v koš in delal naprej.
Nedojemljivo je, da so bili tiho tudi tisti, ki so posledice njegovih operacij popravljali. Zimmermannove paciente je reševala tudi kirurginja Sandra Tušar, zdajšnja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Pa je bila ves čas tiho, kršen matiček!
Je takšno prikrivanje etično, je človeško? Je NORMALNO?!
Če bi zgolj in samo Sandra Tušar – specialistka za krčne žile – ravnala po vesti, potem Zimmermann že zdavnaj ne bi nikoli več operiral!
Novembra lani so ljubljanski kriminalisti na tožilstvo podali kazensko ovadbo zgolj zoper eno (!!) fizično osebo zaradi suma storitve štirih kaznivih dejanj malomarnega zdravljenja, domnevno gre za enega od kirurgov pri srčnih operacijah otrok. Njegovi šefi v UKCL, ki so nevaren program leta mirno dopuščali, pa so – kako značilno za Slovenijo- nedotakljivi.
Pogosto slišimo, češ, denarja ni nikoli dovolj, da bi počistili svinjarijo, imenovano korupcija med zdravniki in dobavitelji. A prav slišim?! Kaj pa ima denar zveze s poštenostjo, s čistimi računi, z etiko?
Ne, nismo še pozabili na žilne opornice, o ne! Zaradi medijske odmevnosti primera samo UKCL po novem prihrani več kot 2,5 milijona evrov na leto!
Videti je, da s(m)o pošteni samo še reveži, hkrati je pa je videti, da si revež zato, ker si pošten. Omrežje, ki na račun bolnikov mastno služi in bogati, še naprej nastavlja svoje svete in svoje direktorje zavodov. Septembra 2014 je NPU, v stilu tresla se je gora, rodila se je miš, ovadil 15 fizičnih oseb zaradi suma podkupnin, lani pa še pet fizičnih oseb. Se je že kaj zgodilo? Logično, da ne. In se tudi ne bo. Omrežja so povezana med seboj in roka umije roko.
Več lahko preberete na blogu Zarečeno.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
