M. Miklavčič, Zarečeno: Pamet v roke, saj nismo več otroci!

Napočil je prelomen trenutek, ko bi morali Slovenci pozabiti, kdo od politikov je črn, kdo rdeč, kdo zelen ali moder.

Ostro in odločno bi jim morali – vsem po vrsti – ukazati, naj nehajo saditi rožice in nas poneumljati s floskulami. Od njih pa bi morali brezkompromisno zahtevati, da vržejo na mizo karte s programi, ki nas bodo reševali in ne, da mlatijo prazno slamo, ki ni od nobene koristi.

Od političnih kandidatov bi morali v en glas zahtevati, da nam povedo, kako bodo rešili državo pred korupcijo in grdimi strici, ki se- ker to koristi njihovim žepom – trudijo, da vse ostaja po starem. Zahtevati bi morali točne načrte o tem, kako rešiti zavoženo zdravstvo, kako pomagati šolstvu, da Slovenija ne bo več na repu po nepismenosti,. Od političnih kandidatov bi morali iztisniti konkretne ukrepe za oživitev gospodarstva, pa tudi o tem, kako poenostaviti državno upravo, da bo bolj prijazna državljanom.

Mislite, da sem črnogleda, ker se bojim, da ne bo nič iz tega?

Slovenska politična scena kaže tudi v naprej klavrno in žalostno sliko. Brez šlogarce si upam reči, da bo zmagal tisti, ki bo imel na svoji strani najboljši piar in, seveda, medije.

Programi in vizije…kdo bi se oziral na takšne malenkosti! Na cilje še manj…

Zgodovina se ponavlja in ponovno gre zgolj zato, da se ”staro” še naprej ohranja, pa naj stane kar hoče.

Politični kandidati pa- tako kot je bilo že večkrat videno- trosijo floskule, laži in božajoče obljube. Če bo naneslo, da jim bo tekla voda v grlo, se bodo, kot je bilo slišati, povezali tudi s hudičem.

Aktualni trenutki niso ravno naklonjeni državljanom, ki želijo biti ozaveščeni in informirani, kajti zato bi morali investirati kar nekaj časa in miselnega napora. To pri od politike obsedenem Slovencu v povprečju sicer ne bi bil problem, žal pa se zatakne že pri prvem koraku, saj povprečen državljan verjame le ”svojim”, zlepa pa mu ne pade na pamet, da bi o slišanem razmišljal ali, bognedaj, različne politične programe celo primerjal med seboj.

Priznam, besede kot so:”Prizadevajmo se za družbo, ki vsakomur omogoči, da si lahko z lastnim delom ustvari dostojno življenje,”se krasno slišijo, a to pa je tudi vse!

Ljudstvo bo, pravzaprav to počne že ves čas, znova postavljalo na piedestal politične junake, ki ne bodo niti enkrat omenili, da bo treba šparat, šparat, šparat. Bogvarij, da bi se kdo od kandidatov spozabil in namignil, da bomo morali živeti od tega, kar sami ustvarimo!

Pogori prej, preden odide z odra!

Včeraj se je prišla poslovit Agata, skupaj s fantom odhajata v Nemčijo. Nad Slovenijo je obupala, saj je v minulih treh letih razposlala že na tisoče prošenj za delo, a brez uspeha. S popolnoma isto prošnjo, le prevedeno v nemščino, je – bolj za hec kot zares- kandidirala na nekem razpisu v deželi Baden-Württemberg. Na veliko presenečenje je prišla v ožji krog in – zmagala.

Več lahko preberete na blogu Zarečeno.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.