M. Miklavčič, Zarečeno: Kaj pa, če je vse res?!

Redki so državljani, ki se ne bi redno ali občasno jezili na politike, ker ne vladajo po njihovih željah. Le za predvolilni čas velja, da se politiki prvič, zadnjič in potem nikoli več v naslednjih štirih letih, milostno sklonijo k volilni bazi, skrivajoč aroganco in vzvišenost, in ji šepečejo ljubeznive in všečne besede na uho.

Tudi vikend je minil v stilu všečnega volilnega kolesarjenja, skrbi za zdravo prehrano, pešačenja in podobnih aktivnosti s katerimi se je pihalo na duše državljanov. Se je kdo od njih drznil pokomentirati aktualno politično stanje, ko imamo – kot edini v EU – političnega zapornika?

Logično, da ne. Strah jih je, da bi izgubili volivce, katerim so že več kot 23 let obljubljali, da bodo ”počistili slovenski prostor nesnage! Nekateri pa v tej skrbi za ”nedotakljivost in nezmotljivost sodstva” delujejo prav smešno in pritlehno. Še celo Mile Šetinc, lobist pravi: ”Če vam kaj pomeni: v celoti se strinjam s stališči M. Krivica o zadevi Janša-Patria in tudi jaz menim, da bi moralo vrhovno sodišče nemudoma izpustiti Janšo, dokler sodišče ne odloči o pritožbi.” Na sprotno pa AB piše papežu v Rim pismo, v katerem se jezi nad nekaterimi predstavniki iz duhovniških vrst, ki so se drznili pokomentirati ”pravično in pravnomočno sodbo” .

Mene osebno se je od vsega, kar se je v minulem tednu zgodilo, najbolj dotaknil pogovor med Rosvito Pesek in Verico Trstenjak . Gostja, Slovenka, ki sicer predava na dunajski pravni fakulteti, obenem pa je tudi nekdanja sodnica na sodišču Evropskih skupnosti ter generalna pravobranilka na sodišču EU, je na strokoven in kulturen, a stvaren način opozorila na neprimerno delovanje slovenskih sodišč. Dejala je še, da je primer Patria pritegnil veliko pozornosti evropske in svetovne pozornosti in da opozorila pravnih strokovnjakov kažejo na to, da so bile storjene »nekatere napake«.

Še ena njenih izjav, citiram: »V tem primeru gre še za posebej občutljivo zadevo glede na to, da je ta obsojenec tudi vodja opozicije, kar pomeni, da je ta primer pritegnil zelo veliko pozornost evropske in svetovne javnosti, saj se to v današnjem času ne dogaja pogosto. Tudi znotraj Slovenije se je oglasilo zelo veliko pravnikov in strokovnjakov s področja kazenskega prava, ki opozarjajo na to, da so verjetno bile storjene nekatere napake. To nekomu, ki je bolj neodvisen opazovalec iz tujine, kot sem, recimo, jaz, vzbuja dvom o pristranskosti v tem postopku in o morebitnih nekaterih napakah.«

Smo ob njenih besedah sploh lahko še naprej slepi in gluhi? Lahko še zmeraj trdimo podobno kot nekateri politiki, ki jim javnomnenjske raziskave napovedujejo zmago, da je potrebno ”sodstvo spoštovati, pravnomočno obsojene pa črtati in ignorirati”?
Smo Slovenci povsem brez vesti in se ob vsem, kar se dogaja, niti enkrat ne vprašamo:”Kaj pa, če se motimo? Kaj, če se je res zgodila krivica? Kaj, če bodo zaradi te krivice, volitve v nedeljo nelegitimne?”

Žal je že tako, da nam je za resnico in pravico hudičevo malo mar in kakorkoli obračamo, na koncu volimo enega izmed tistih, ”naših”, za dobro vago demokracije pa dobimo še prgišče drugih, ki jih nismo volili, temveč jih tudi nikoli ne bi.

Vseeno pa si kljub grotesknosti situacije, v kateri smo, ne morem kaj, da se ob komentarju Kociprove, ne bi grenko zasmejala. Citiram:” Vse, kar se zadnje dneve in tedne dogaja v zvezi z zaporno kaznijo Janeza Janše in reakcijami njegove stranke, me vse bolj utrjuje v prepričanju, da je stranka SDS termin začetka prestajanja zaporne kazni svojega predsednika sredi volilne kampanje želela in skrbno načrtovala. …”

O stanju duha osebe, tiste, ki je težave Slovenije spravljala iz majhnih v večje krogce, ne bi komentirala.

Več lahko preberete na blogu Zarečeno.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.