Mar ne opaziš, kako ljudem perejo možgani?” je imel navado reči sosed Lipe.
”A sploh še kdo uporablja lastne sive celice? Vztrajno, dan za dnem in ne da bi opazili, večina med nami razmišlja točno tako, kot ”oni” ukažejo. Vzeti človeku razum, manipulirati z njim in ga spremeniti v ovco, je strašno nevarno,” je še dodal, medtem ko sva sedla za mizo h kisli repi, ki je dišala po domačih ocvirkih in prepraženi čebuli.
Bilo je enkrat sredi novembra, televizijske reklame so že lep čas vabile k novoletnim nakupom, zajeten kupček reklam, ki se je valjal na klopi, pa je potrošnike prepričeval, da ne smejo zamuditi prednovoletnih znižanj. Pa nabaviti nekaj škatlic apaurina, prazniki znajo biti jako stresni.
Na vsakem koraku se zdi, da ima družba tiste, ki ne tečejo s tokom in ne postavijo božičnega drevesca že v tem, jesenskem času, za čudake. Za takšne, zelo staroverske vrste, ki ne le, da ne gredo za svetom in brez potrebe vztrajajo pri nekih preživetih vrednotah, ki jih sodobni, skomercializirani čas vzvišeno prezira, so tudi zelo moteči, malodane nevarni. Ker so drugačni!
Decembrski praznični dnevi že dolgo niso več, kot so bili nekoč. Še dan ili dva in vsi dosegljivi televizijski kanali bodo kot zmešani začeli vrteti božične filme. Najraje tiste, ki smo videli že tisoč petsto osemdesetkrat. ”Sovražimo božič!” se zato sliši s kavčev in iz foteljev.
Več lahko preberete na domovina.je.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
