Le v času osamosvojitvene vojne je Slovenija uživala takšno pozornost mednarodnih medijev, kot jo je deležna v zadnjih tednih. Prvič pa je Slovenija tako zanimiva za poslovne medije. V soju mednarodne pozornosti se razkriva nemoč slovenske gospodarske politike, da se še naprej predstavlja z dvojnim obrazom. Domačo javnost poskuša obvladovati s socialno demagogijo in gospodarskim nacionalizmom, v tujini pa se kaže kot zagovornica svobodnega tržnega gospodarstva.
Dvoličnost gospodarske politike je bila prvič na preizkusu v času pogajanj za vstop v Evropsko unijo in Slovenija je takrat pomirila evrokrate in tistih nekaj članic, ki so se zanimale za naše tržišče, z nadzorovano razgradnjo nekaterih monopolov, formalno ustanovitvijo nekaterih za delovanje tržnega gospodarstva potrebnih institucij in z nekoliko večjo odprtostjo za tuje investicije. Ker je bil trend ustrezen, so nam spregledali nekatere naše posebnosti. Na primer: da je večina finančnega sektorja v državni lasti, da tudi večinsko zasebna podjetja obvladuje vladajoča politika preko paradržavnih skladov, da konkurenca na trgu ni vrednota, ki bi jo negovali in ščitili, in da se številne javne institucije (vključno s pravosodjem) obnašajo kot cehi, ki so jim interesi zaposlenih pomembnejši kot družbeno koristni namen, zaradi katerega sploh obstajajo. Konec koncev ima vsaka evropska država kakšno posebnost in dokler je ekonomsko uspešna, zakaj je ne bi imela tudi Slovenija. Žal so prav te naše posebnosti razlog za nemoč politike, da po kriznem šoku stabilizira gospodarstvo.
Medijska pozornost razgalja dvoličnost na obe strani. Pogled iz tujine težko uskladi obljube o uravnoteženju javnih financ in dobrikanje volivcem, češ, da varčevanje ni rešitev, ali obljube o privatizaciji s tem, da si v državnem holdingu utrjujejo pozicije ljudje iz strank, ki deklarativno nasprotujejo privatizaciji. A tudi s fasade socialne demagogije odpada omet. Oznanjevalci propada kapitalizma težko razumejo, zakaj mora »njihova« vlada klečeplaziti pred tujimi posojilodajalci in Bruslju obljubljati izvajanje »neoliberalnih« ukrepov.
Verodostojnost do tujine je že na tako nizki ravni, da jo lahko povrnejo le konkretna dejanja, svoje domače volivce pa bo vladajoča koalicija poskusila potolažiti z ideološkimi temami ter pesmimi borbe in dela.
Vir: Družina
