Privatizacija ni potrebna, ker nas vanjo sili EU, ampak ker država nima kaj početi kot lastnica gospodarskih družb.
Če bi iskali besedno zvezo, ki najbolje ponazarja stranpoti slovenske tranzicije, je to »nacionalni interes«. Čeprav nacionalni interes pravzaprav pomeni skupno dobro, so propadli podvigi slovenskega pajdaškega kapitalizma dokončno umazali pomen te besedne zveze.
Nacionalni interes in skupno dobro
A v ljudeh potreba po tem, da bi se javno izrazilo, kaj je v delovanju na gospodarskem področju tisto, kar pripomore k skupnemu dobremu, ostaja. Tega se zavedajo tudi protagonisti neuspešnega pajdaškega podviga, da bi kot nacionalni interes javnosti prodali pridobitniški interes posameznikov ali ozkih interesnih skupin.
Ker obstaja nevarnost, da se tisti, ki bi v teh časih odkrito mahal s praporom ekonomskega nacionalizma, poveže s stomilijonskimi izgubami bančnega sistema, nacionalni »interesenti« uporabljajo predvsem retorična vprašanja. Na primer: Zakaj bi bilo slabo, če so Slovenci lastniki podjetij? Ali ne bi bilo dobro, da vsaj ena sistemska banka ostane v slovenskih rokah? Kaj bo s slovenskimi dobavitelji, če se največja drobnoprodajna mreža proda tujcem? Na področju infrastrukturnih dejavnosti in predvsem energetike pa se nacionalni interes, suspenz pravil svobodnega tržnega gospodarstva in omejitev lastništva na »naše ljudi«, zagovarja manj sramežljivo.
Cilj, da bi bili Slovenci lastniki uspešnih podjetij, je plemenit, a ne tako pomemben, da bi za njegovo dosego lahko uporabili vsakršna sredstva. Še več, ker je cilj domačega lastništva tako vabljiv, da kar kliče po izigravanju prava in v razvitih družbah uveljavljenih pravil delovanja na trgu, je prav, da so postopki pridobivanja lastništva še posebej kritično obravnavani.
Nacionalni interes ali neoliberalizem
Katera so tista pravila, ki jih bomo upoštevali pri gospodarskem delovanju, je povezano z domačim in mednarodnim pravom, precej pa tudi z ideologijo, ki jo sprejme za svojo večina gospodarskih akterjev. Koliko naj država prerazdeljuje ustvarjene dobrine, kako globoko naj se država in uradništvo vpletata v poslovne odločitve (ad hoc in s predpisi), kako svobodno naj bo trgovanje, kaj so glavna merila za izbiro kupca v privatizacijskem procesu? Vse to so predvsem ideološka vprašanja.
Majhne države težko uveljavljajo svoje posebne cilje v vse boj globaliziranem svetu, in če kršijo pravila igre, ki jih postavljajo veliki, so kaznovane mnogo bolj kot velike. Kakšni so posebni cilji majhnih, njihove okolice niti ne zanima. Pozorni pa so na sredstva in metode uveljavljanja njihovih ciljev, pa še za zadnje se v primeru Slovenije ni nihče brigal, dokler nismo obtičali v dolgovih kot problematična članica evrskega območja.
Več: Finance
