Kot kandidat za predsednika ZDA je takratni Reaganov podpredsednik George Bush starejši na volilni konvenciji v svojem govoru obljubil: »Dajem vam besedo: Nobenih novih davkov. (Read my lips: no new taxes)«. Takrat ni mogel vedeti, da bo sredi njegovega mandata država zdrsela v recesijo in da ob demokratski večini v kongresu ne bo mogel zmanjšati proračunskega primanjkljaja brez povišanja davkov. Nekateri menijo, da je prav zaradi prelomitve te obljube štiri leta pozneje izgubil volitve proti Billu Clintonu.
Davčno breme vpliva na blaginjo državljanov in konkurenčnost podjetij v vsakem tržnem gospodarstvu, so pa davki v nekaterih državah politično bolj eksplozivna tema kot v drugih. Pomembnost davčne politike za državljane je odvisna od izkušnje volivcev, kako sprememba davkov vpliva na njihov razpoložljivi dohodek, in od razumevanja javnosti, kako visoki davki znižujejo konkurenčnost gospodarstva. Proti davkom so ozaveščeni tisti državljani, na primer v ZDA, ki imajo razmeroma nizko davčno breme, a morajo zato iz razpoložljivega dohodka sami poskrbeti za storitve, ki jih v državah z večjim davčnim bremenom ponuja država. Med države, v katerih davki doslej niso bili med glavnimi političnimi temami, sodi gotovo tudi Slovenija. Malo je držav, kjer je mogoče zmagati na volitvah z obljubo o povišanju regresivnega davka.
Če bo izkušnja o vplivu višjih davčnih stopenj na razpoložljiv dohodek pri davkoplačevalcih Slovenije sprožila odpor šele čez čas, pa se davkom, ki krnijo konkurenčnost podjetij, presenetljivo glasno že zdaj upirajo gospodarstveniki. Menim, da je še bolj kot sama finančna obremenitev, ki jo bodo povzročili davek na nepremičnine, morebitni krizni davek ali zvišane prispevne stopnje, škodljiva sama negotovost, ki jo je sprožilo stališče vlade, da so davki glavno orodje za zmanjševanje proračunskega primanjkljaja.
Retorika Janševe vlade je bila, da je morebitno povišanje davkov le zadnji izhod v sili. Tako stališče, ki ga je, mimogrede, v svojem »read my lips« govoru napadel
Bush starejši, češ kdor pravi, da ima izhod v sili, ga bo prej ali slej tudi uporabil, povzroča manjšo negotovost o konkurenčnosti poslovnega okolja kot pa odprt natečaj, kako z davčnimi inovacijami napolniti proračun.
Niso le lastniki zidanic in upravitelji kapelic tisti, ki preračunavajo, ob koliko evrov bodo zaradi nepremičninskega davka. Morebitno škodo zaradi višjih in/ali novih davkov sproti ocenjujejo tudi ti, ki so v podjetjih odgovorni za načrtovanje prihodnjih poslovnih aktivnosti, za načrtovanje zaposlovanja, za nove naložbe.
Več: Finance
