Medtem ko so vsi svetovni mediji poročali o nedeljskem papeževem obisku v Albaniji, dva naša osrednja časopisa tega dogodka nista omenila niti z besedo. Najverjetneje za časnika ni problem sama osebnost papeža Frančiška, saj sta ga v preteklosti večkrat hvalila. Ne, nekoga je morala vznemiriti oziroma motiti vsebina njegovega obiska. In tudi pri slednji verjetno ni bilo problematično to, da je papež obsodil skrajneže, ki ubijajo v imenu Boga, ampak je bilo bolj problematično za njiju to, da se je papež zjokal nad tem, kaj je komunizem storil v Albaniji.
Albanija je bila edina komunistična država, ki je imela ateizem zapisan v svoji ustavi. Papežu sta trpljenje, ki sta ga preživela v tem času, približala 84-letni duhovnik Ernest Simoni in 85-letna redovnica Marija Kaleta. Prvi je pripovedoval o tem, kako je 18 let preživel v zaporu, 10 let na prisilnem delu. Spregovoril je o mučenju. »Ne vem, kako smo lahko prenesli toliko trpljenja, a Bog nam je dal moč, potrpežljivost in upanje,« je povedala s. Marija. Papež se je tako srečal z živimi mučenci.
Čeprav je Frančišek na povratnem letu odgovarjal le na vprašanja novinarjev, ki so se dotikala njegovega obiska v Albaniji, da odgovori ne bi zasenčili njegovega sporočila po miru, sožitju, strpnosti in sodelovanju, katerega zgled je Albanija, nam misli ob tem nehote uidejo v Irak in Sirijo, kjer pustoši Islamska država. Med žrtvami albanskega komunizma so bili tako katoličani, kot pravoslavni in muslimani, enako se zdaj dogaja v Iraku, s tem, da so kristjani še toliko bolj na udaru, mučenje pa je enako, če ne vsaj za današnje čase še strašnejše in okrutnejše.
Naj naštejem samo nekaj oblik zločinov islamskih skrajnežev v Iraku, ki jih je v nedavni izjavi zabeležil Papeški svet za medverski dialog: gnusno prakticiranje obglavljanja, križanja ter obešanja trupel na javnih mestih; glave obešajo na kavlje kot dekoracijo za zidove ali vrata, je v nekem pogovoru dejal vatikanski predstavnik pri uradih Združenih narodov v Ženevi, nadškof Silvano Tomasi. Kristjani in Yazidi so nadalje prisiljeni izbirati med spreobrnjenem v islam, plačilom davka ali da zapustijo svoje domove; krščanska in jazidska dekleta in ženske ugrabljajo kot vojni plen; ženske barbarsko obrezujejo; uničujejo krščanske in muslimanske bogoslužne objekte in mavzoleje – med njimi take, ki so vpisani na seznam svetovne dediščine; džihadisti so zasedli številne cerkve, samostane, iz njih odstranili križe in uničili stare rokopise.
Svet je zelo počasi dojel resnost razmer. Medtem ko kristjani, pa tudi zmerni muslimani še naprej umirajo pod grozodejstvi Islamske države, ti džihadisti še naprej prejemajo neustavljiv tok denarja, orožja in borcev, ki prihajajo tudi iz Evrope. Mnogi se sprašujejo, od kje skrajneži dobivajo orožje? Oboroženi so veliko bolje kot iraška vojska. Nekaj so k temu gotovo prispevale ZDA, saj so dve leti podpirale sirske upornike v boju proti Asadovemu režimu …
Da je stanje resno, je svet dojel šele ob najnovejših grožnjah Islamske države, ki je svoje privržence pozvala, naj ubijajo državljane držav, ki sodelujejo v mednarodni koaliciji proti džihadistom, v kateri je po podatkih ameriškega zunanjega ministrstva tudi Slovenija.
Tiskovni predstavnik Islamske države je napovedal, da bodo osvojili naš Rim, na koščke razbili naše križe in zasužnjili ženske. Pozval je k ubijanju vojakov in civilistov, ob obsodbi takih dejanj s strani muslimanskih verskih predstavnikov pa je dejal, da so upravičeni ubijati, da to ni greh. Pozval je k napadanju z neobičajnimi orožji: »Razbijte glavo s kamnom, prerežite vrat z nožem, zadavite ali zastrupite ..« Take in podobne grozljive napotke je v sporočilu dajal tiskovni predstavnik Islamske države.
Nadaljevanje in več: Radio Ognjišče
