M. Ipavec, Družina: Knjižnica Franceta Balantiča v Kamniku

Hudo sem bil užaloščen in seveda razočaran nad tako ubogo slovensko demokracijo, ko sem v sobotnem Delu (13. junija 2015) prebral, da »pesnik in domobranec France Balantič še ne bo dobil table na dosedanji Matični knjižnici v Kamniku«. Ta knjižnica se je začela imenovati po našem duhovnem velikanu 15. maja, ko sta odlok sprejela občinski svet v Kamniku (iz tega mesta je doma pesnikov oče) in v Komendi (od koder izvira pesnikova mati).

Pobuda za preimenovanje je prišla iz civilne družbe in je dobila podporo v kamniških kulturnih in strokovnih krogih. Poimenovanje knjižnice po kamniškem rojaku, ki ga eden največjih poznavalcev slovenske in tudi svetovne književnosti prof. dr. Janko Kos postavi ob bok Francetu Prešernu, bi vrnilo dobro ime pesniku, ki ni storil nobenega zločina, ko se je v zelo težkih okoliščinah odločil, da bo raje odšel k domobrancem v Grahovo, kakor da bi se priključil brezbožnim komunistom, ki so že leta 1942 začeli po slovenski deželi pobijati verne in narodnozavedne Slovence.

Iz zapisa novinarke Marjane Hanc sem spoznal, da se je kamniški župan Šarec s premajhnim poznavanjem pesnika Balantiča izrazil: »Balantič ni bil zločinec, bil pa je domobranec. In zaradi političnih razmer ga javnost bolj kot pesnika vidi kot domobranca.« Tako običajno govorijo tisti Slovenci, ki Balantiča poznajo samo iz stalinistično-komunistične razlage v osnovnih in srednjih šolah. Sam sem že v času bogoslovskega študija iz Avstrije »prešvercal« miniaturno izdajo Balantičevih pesmi, ki jih je uredil T. Debeljak. Njegove pesmi so mi takoj podarile jasno spoznanje, da je Balantič izjemen pesnik in nikakor zločinski politik, kot so bili npr. Kidrič, Kardelj, Maček, Daki in seveda glavni komunistični malik Tito.

Po izjavi Iztoka Čebaška s poimenovanjem knjižnice po Balantiču pošiljamo v svet napačno sporočilo. Čebašek najprej hinavsko govori, da je Balantič sicer odličen pesnik. Takoj nato pa ga razglasi za kolaboranta in častnika domobranskih vojaških enot. Balantiča odkriva kot aktivnega in plačanega podpornika režima, ki je ob pomoči domačih kolaborantov načrtno uničeval vse, kar je bilo slovenskega …

O našem genialnem pesniku ni niti enega dokaza, da bi kot domobranec zakrivil kakšen zločin in nikoli ni odobraval nacističnih zločinov. Kot dober, pošten in pristen kristjan nikakor ni mogel sprejeti brezbožne in zločinske komunistične ideologije, zato je raje odšel v domobranske vrste.

Več lahko preberete na strani tednika Družina.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.