Ta teden je bila uradno predstavljena knjiga Novo upanje po splavu, prva v Sloveniji, ki se tabuja umetnega splava loteva na sočuten in iskren način ter ga skuša prenesti v družbeni dialog. Izdali so jo v Zavodu ŽIV!M.
Gostje okrogle mize so bili Marjan Turnšek, upokojeni mariborski nadškof, Jani Jeriček, terapevt iz Zavoda ŽIV!M, in Polonca Sokol iz Iskreni.net, ki so tudi pisci strokovnih prispevkov v knjigi.
Poseben pečat pa je dogodku dala tudi otvoritev fotografske razstave »Ti, ki si življenje samo«, avtorice Agate Hren, ki je čudenje nad porajajočim se življenjem ujela v svoj objektiv. Okroglo mizo je vodila in povezovala novinarka Marjana Debevec, s petjem in kitaro pa je večer glasbeno popestril Marko Nzobandora.
K besedi je bila najprej povabljena direktorica Zavoda ŽIV!M, Katarina Nzobandora, ki je na kratko povzela vzroke za nastanek knjige. V okviru srečevanja in spremljanja mamic in očetov po umetnem splavu je prepoznala njihovo željo, da bi svojo bolečino podelili z drugimi v upanju, da nikomur ne bi bilo treba izkusiti njihovega trpljenja na lastni koži.
Tako knjiga vsebuje pričevanja slovenskih staršev z njihovim doživljanjem umetnega splava, ker pa so v Zavodu ŽIV!M želeli dati knjigi tudi strokovne temelje, so k sodelovanju povabili še moralnega teologa in bioetika p. dr. Tadeja Strehovca in psihiatra Jožefa Magdiča, dr. med.
Terapevtska izkušnja priča o resnih negativnih posledicah umetnega splava
Predstavitev knjige je nadaljeval Jani Jeriček iz Zavoda ŽIV!M, ki je že takoj na začetku povedal, da je človek sestavljena stvarnost s telesom, dušo in duhom in da se vse, kar človek doživlja, odvija na teh treh ravneh, ki so med seboj sicer povezane, a vendar zahtevajo različne pristope k okrevanju po težkem dejanju umetnega splava.
Izpostavil je problematiko postabortivnega stresa, ki ga uradna medicina še vedno ne priznava. Pa vendar terapevtske izkušnje in številne raziskave kažejo na resne negativne posledice umetnega splava, od fizičnih posledic do samomorilnosti in depresije, anksioznosti, nemira, zanemarjanja lastnega telesa, občutkov krivde …
Pri spremljanju teh oseb bodisi pred splavom, bodisi kadar pridejo ljudje po pomoč po splavu, je Jani Jeriček izpostavil sočutje in ustvarjanje varnega okolja, ki ljudem omogoči prostor, kjer izrečejo ali se zopet soočijo s svojimi čustvi in dogodki, povezanimi z njihovo težko situacijo.
Več lahko preberete na iskreni.net.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.