M. Drobež, Novi Glas: Polemično pred referendumom in volitvami predsednika države

Dogaja se, da v življenju najprej poskušamo poskrbeti zase in za svoje potrebe, šele potem se izrekamo in opredeljujemo za širše zadeve, ki so seveda tudi nepogrešljiv del stvarstva in človekovega bivanja v njem. Zato zdaj v Sloveniji prednjači skrb za odpravo posledic suše, požarov, poplav in drugih naravnih nesreč, ki so nedavno prizadele kmetijstvo in druge proizvodne in gmotne vire državljanov, za kar pa vlada nima dovolj razumevanja in skrbi. V času od izida prejšnje številke našega časnika se je v Sloveniji zgodilo še marsikaj drugega, pri čemer pomembni dogodki omogočajo podrobnejšo oceno in mnenje.

Zgodilo se je, povsem nepričakovano, da je v mesecih juliju in avgustu Slovenijo obiskalo največ turistov v vsem času naše nove države. Na Bledu se je nekaterim turističnim predstavnikom celo zareklo in so slovenskim gostom oziroma turistom svetovali, naj v počitniškem obdobju ostanejo doma in napravijo prostor tujcem, sami pa da bodo Bled in morda Bohinj lahko obiskali tedaj, ko bo turistična reka tujcev usahnila.

Ali smo Slovenci sploh še varuhi življenja?

Pomembneje pa je, da je nastal nov spor oziroma povod zanj zaradi pridige ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta pri maši na Marijino Vnebovzetje v svetišču na Brezjah. Vprašal se je, “ali smo Slovenci sploh še varuhi življenja? ”. In je takole nadaljeval: “Bojim se, da ne. Nedavno smo lahko doživeli, kakšnih besed je bil deležen človek, (moja pripomba: mišljen je nekdanji ustavni sodnik in sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v več mandatih, Boštjan M. Zupančič), ki se je zavzel za nerojeno življenje in brez olepševalnih besedičenj povedal, da je tudi otrok, ki še ni rojen, nosilec človekovih pravic, in med najbolj temeljnimi med temi pravicami je prav pravica do življenja. Jemati nerojenim to temeljno pravico je prvi kamenček v plazu, v katerem človek nazadnje neha biti vrednota in postane zgolj sredstvo za doseganje ciljev. Ker nimamo pravega odnosa do življenja na njegovem začetku, imamo veliko težav tudi z življenjem na njegovem koncu. Ne znamo stopiti v pravi odnos spoštovanja do človekove smrti, do smrti vsakega človeka. To je tudi eden od razlogov, zakaj s takšno težavo pokopavamo žrtve, ki so zasute po rovih in jamah širom naše domovine”.

Na odgovor ljubljanskemu nadškofu metropolitu zaradi njegovih stališč glede splava, rojstva in smrti ni bilo treba dolgo čakati. Razviden je iz pogovora, dolgega pol časopisne strani, ki ga je časnik Delo objavil v ponedeljek, 21. avgusta, z antropologinjo dr. Svetlano Slapšak. Po njenem zatrjevanju “vsakdo, ki izreče, da ima zarodek od prvega trenutka spočetja človekove pravice, to ni nič drugega kot popolna izguba stika z realnostjo. Za to se je zavzel nadškof, s čimer se je vmešal v državno politiko in v slovensko ustavo. Zato je to skrajna meja, kjer bi se morala najbolj odgovorna, predsednik države in predsednik vlade, odzvati”.

Zdajšnja oblast vodi Slovenijo blaginjo ali jo potiska v trajno krizo?

Obravnavana polemika o zelo občutljivem in aktualnem vprašanju, ki zadeva spočetje in nerojene otroke ter naš odnos do smrti, se bo najbrž še nadaljevala, vendar gre samo za eno izmed tem v političnem vsakdanjiku Slovenije. V Sloveniji deluje tabor vladajočih strank, ki volivce in javnost prepričujejo, da nas vodijo v blaginjo in razvoj, in raznolik tabor opozicijskih strank, ki dokazujejo prav obratno, namreč, da je zdajšnja oblast Slovenijo potisnila v stalne težave, trajno krizo, iz katerih ni videti rešitve. Oba tabora se bosta soočila na referendumu o zakonu o drugem tiru železniške proge (povezave) med Divačo in Koprom, ki bo 24. septembra, in na volitvah za predsednika države, ki bodo v nedeljo, 22. oktobra. Najprej je veljalo prepričanje, da bo na volitvah premočno zmagal zdajšnji državni poglavar Borut Pahor, vendar se za omenjeni položaj pojavlja čedalje več kandidatov, zaradi česar je postalo verjetno, da bo predsednik Slovenije izvoljen v drugem krogu volitev. Nekateri v politiki in mnogi v javnosti pravijo, da Borut Pahor v svojstvu kandidata za ponovno izvolitev marsikdaj deluje kot nekakšen klovn, vendar to preprostim ljudem, ki političnega dogajanja ne spremljajo kaj dosti, kar ugaja. Zdajšnjega državnega poglavarja med kandidati za izvolitev domnevno najbolj ogrožata Ljudmila Novak, predsednica stranke Nova Slovenija, krščanski demokrati, in župan občine Kamnik, Marjan Šarec. Vendar bosta v volilno tekmo morda odločilno posegla tudi kandidata obeh največjih parlamentarnih strank, vladne SMC in opozicijske SDS…

Nadaljevanje komentarja objavlja Novi Glas.