M. Debevec, Radio Ognjišče: Teorija spola – prazen strah ali grožnja?

V času sprejemanja zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih smo večkrat slišali za izraz „teorija spola“. Nekateri so zmajevali z glavo, češ saj gre za utopijo ali napihovanje realnosti s strani nasprotnikov zakona. Mogoče pa se premalo zavedamo, da gre pravzaprav za filozofijo, ali bolje rečeno ideologijo, ki je že močno prodrla v Zahodni svet.

Težko je v nekaj vrsticah zaobjeti antropološko in kulturno ozadje teorije spola. Omenjeno ideologijo je prvič v praksi na začetku 70. let poizkusil ameriški psiholog John Money. Pri svojem delu se je srečeval s pojavi medspolnosti in je trdil, da razlika med moškimi in ženskami izhaja bolj iz vzgoje, kot pa iz biologije. Money je predvsem na vsak način hotel potrditi svojo teorijo, kar pa je pustilo strašne posledice na njegovih bolnikih. Na radiu smo že poročali o Davidu, kot prvi žrtvi teorije spola. Njegovo teorijo so zatem razvijali zlasti sociologi in filozofi.

Teorija spola je sprva zagovarjala tezo, da lahko na spol gledamo z dveh zornih kotov: spol kot nekaj naravnega, biološkega (angleško sex); in pa obravnavanje spola kot nečesa družbenega, kulturnega; (po angleško gender; kar je prvotno pomenil slovnični spol).

Vse do sredine 90-ih let je znotraj feminističnega gibanja in tudi znanstvenega konsenza prevladalo razmišljanje te dvojne razsežnosti. Feministična teorija pa se je v 90-ih letih radikalno preusmerila na preučevanje spola le kot družbene realnosti; tako spol nima več biološke razsežnosti.

Po mnenju poznavalcev pa je teorija spola povezana tudi z marksizmom. Tradicionalni marksizem je trdil, da je osnova vseh družb in človekovega bivanja kot takega ekonomska. Ko se presežejo krivice na ekonomskem področju, se bodo presegle tudi krivice na vseh ostalih področjih. Gre za ukinitev vseh razlik in dosego popolne enakosti, ki ni več enakopravnost, ampak enakost – uniformnost.

Teorija spola pa trdi, da je treba začeti pri kulturi – spremeniti zavest množic v prid popolne enakosti, da bi lahko sčasoma zadovoljili ekonomske potrebe, oz. presegli različne krivice na ekonomskem področju. Človeka je torej treba prevzgojiti, ga narediti novega na podlagi enakosti. In kaj je temelj vsakršnih razlik in trdih identitet? Spol. Vse ostale identitete (narodnostne, verske, stanovske) so bolj ali manj družbene, kulturne. Spol in družina pa se dotikata narave. In da bi bil ta človek pripravljen na bodoče želene radikalne spremembe na ekonomskem področju, mora najprej ukiniti pri sebi razumevanje pojmovanje vsakršnih razlik. Da se razlike izrinejo, je treba napasti spol: vsa biološka realnost je po teoriji spola samo neka iluzija, nasledek nekih stereotipov.

Nosilka teorije spola je v 90.-ih letih postala filozofinja Judith Butler, ki predava na univerzi v Kaliforniji. Omenjena teorija trdi, da je zaradi pretekle prevlade moškega nad žensko naloga demokratičnih držav spodbujati prevzem oblasti s strani žensk, ki bi se tako osvobodile moške nadvlade. Zakonodaja mora tudi popraviti napake narave, ki žensko postavlja kot neenakopravno moškemu, še posebej zaradi njenega materinstva, ali pa nepravičnost, ker moški nimajo možnosti dojiti svojih otrok. Tako očetovstvo in materinstvo nista več resničnosti v odnosu do moške in ženske narave, ampak zgolj družbene vloge, ki ju je mogoče zamenjati. Osnovni izziv teorije spola je zanikati spolno različnost ter tako podpreti različne spolne usmerjenosti, med njimi tudi istospolno. Tudi slednjo naj bi človek sam izbiral. Teorija spola tako razvija koncept, ki se oddaljuje od človekove telesnosti, par in družino naredi za brezspolno ter izbriše krvne vezi med družinskimi člani. Gre za teorijo, ki se ne meni za pomen moškosti in ženskosti, ki je nujna za vzgojo otrok.

Več lahko preberete na strani Radia Ognjišče.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.