Ker je LGBTIQ, ki je iz kulturne kategorije prerasla v politično, v letu korone pa tudi v ekonomsko kategorijo, vse bolj enoumna ideologija, sankcionirana tudi s sodnimi in ekonomskimi posledicami, bodo ljudje, podobno kot v nacizmu in komunizmu, prisiljeni živeti dvojno življenje oziroma živeti v laži, o čemer je nekoč govoril češki oporečnik Vaclav Havel.
Ko je Finska luteranska cerkev leta 2019 sponzorirala parado ponosa LGBT, ji je dejavna luteranska vernica, nekdanja notranja ministrica, poslanka in mati petih otrok Päivi Räsänen po Twitterju zastavila vprašanje, kako je to skladno s Svetim pismom. Navedla je odlomek iz Pisma Rimljanom, ki pravi: »Zato jih je Bog prepustil poželenjem njihovih src, v nečistost, tako da so sami skrunili svoja telesa. Božjo resnico so zametali z lažjo. Častili in oboževali so stvarstvo namesto Stvarnika. Zaradi tega jih je Bog prepustil sramotnim strastem. Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s protinaravnim, podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v svojem poželenju vneli drug do drugega« (prim. Rim 1,24–27).
Zaradi obtožbe sovražnega govora – svetopisemski odlomek so ocenili za sovražni govor – jo je državno tožilstvo ovadilo. Obravnava na sodišču je napovedana za 22. januar 2022. Gospa prosi za molitev (Družina, št 39, 26. 9. 2021, str. 6).
Papež Frančišek je Vzhodno Evropo posvaril pred izgubo vrednot, ki jih je s težavo ohranjala v komunizmu
Pavlovo kritiko spolnih praks med istospolnimi bomo v nadaljevanju povezali s stavkom iz današnjega evangelija: »Na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo.« To, kar sv. Pavel obsoja, je postajalo v zadnjih petdesetih letih iz leta v leto družbeno vse bolj sprejemljivo in podlaga za pridruževanje novih elementov, tako da imamo danes integralno ideologijo LGBTIQ, ki je dobila status uradne ideologije Evropske unije.
Ideologija LGBTIQ je iz kulturne kategorije prerasla v politično, v letu korone pa tudi v ekonomsko kategorijo – z elementi sankcioniranja.
Stališča zagovornikov LGTBIQ so torej podprta z zakoni, ki določajo pravne posledice za protipravno delovanje. Tako je, kot smo že rekli, nekdanjo finsko notranjo ministrico zadela obtožna sovražnega govora. A pred sodiščem se ne bo znašla le ona, ampak kar cele regije in države. Evropska zveza je namreč pred kratkim sprejela sklep, da države in regije, ki so se z deklaracijami razglasile kot območja brez skupnosti LGBT, izgubijo evropska sredstva za okrevanje in odpornost. V nekaj dneh so štiri od petih poljskih regij zaradi grožnje, da bodo izgubile nepovratna finančna sredstva, razveljavile že sprejete deklaracije. To izsiljevanje močno boli tudi papeža Frančiška, ki je pred nedavnim v Bratislavi svaril »mlado Evropo« – s čimer je mislil na Vzhodno Evropo – pred ideološko kolonizacijo, ki bo imela za posledico izgubo vrednot, ki jih je tako težko ubranila v času komunizma. Sedanje razmere je orisal z besedami:
»V teh deželah je še pred nekaj desetletji enoumje preprečevalo svobodo; danes ji jemlje smisel neko drugo enoumje, ki napredek vidi le v dobičku in pravice le v individualističnih potrebah.«
Rdeči totalitarizem zamenjuje totalitarizem LGBTIQ, ki prav tako vidi glavnega nasprotnika v krščanstvu, posebno katolištvu
Vendar se enoumje, na katerega opozarja papež Frančišek, ne vsiljuje le prek kulture, medijev in šolskega sistema, ampak tudi z zakoni in ekonomijo. Komunistično enoumje oziroma rdeči totalitarizem je na celotnem Zahodu zamenjalo novo enoumje – totalitarizem LGBTIQ. Tako nekdanje kot sedanje enoumje upravlja politika, ki je zgolj inštrument v službi ekonomskih centrov moči. Bolj kot z zavračanjem mračne ideologije bi morali sistematično razkrinkavati ekonomske centre moči, ki upravljajo z vsem: kulturo, ideologijo in politiko. Napaka vsega Zahoda je, da pljuva po slabih politikih, ki jih izvoli in jih pozna s pojavljanjem v medijih, s prstom pa ne pokaže na izvir zlorab, na skrite obraze tistih, ki obvladujejo ekonomijo. Družbena gibanja in mediji streljajo mimo pravih tarč. Razumljivo, ker so prave tarče, ki jih financirajo, skrite, saj javnost lastniških razmerij, predvsem pa njihovih nosilcev ne pozna niti nanje nima prav nikakršnega vpliva.
Pričakovati je, da bo na kristjane vse bolj pritiskala uradna ideologija LGBTIQ; pluralnost vrednot in prepričanj bo vse manj mogoča. Pri kristjanih, ki bi lahko bili uspešni v ekonomiji, bodo preverjali njihova stališča do LGBT, potem pa jih bodo – in jih že privijajo – privili in izločali s pomočjo bančnih, trgovinskih in drugih mehanizmov.
Krščanski nauk o družini, spolnosti in vzgoji, tudi ta nauk, ki ga oznanja papež Frančišek, inštitucij Evropske zveze ne zanima. Nasprotno: enoumje ti ekonomski centri moči vzpostavljajo tako, da svoji uradni ideologiji poiščejo nasprotnika na drugi strani šahovnice. Tega nasprotnika, ki ga bodo sistemsko zaničevali, so prepoznali v Cerkvi in kristjanih.
Zaničevanje bodo legitimirali in upravičevali tako, da bomo kristjani in Cerkev, predvsem katoliška, zbirni naslov za vse zastarelo, neuporabno, preživeto, nehumano, homofobično, ksenofobično, nekulturno, antiintelektualno, nacionalistično, fašistično, klerofašistično itd.
LGBTIQ vse bolj enoumna ideologija, sankcionirana tudi s sodnimi in ekonomskimi posledicami
Kristjani se bomo znova, kot pod nacizmom in komunizmom, trudili za dialog in spravo, za demokracijo in kulturo življenja. Vendar bodo ti centri moči komunikacijo zavračali, ker bodo sebe želeli prikazovati kot dobro po sebi, kristjane in Cerkev pa kot zlo po sebi. Sebe bodo predstavljali kot zavest zgodovine, ki prek svoje kulture, univerz in družbenih gibanj sproti artikulira govor univerzuma. Na ravni družbe pa bodo s silo zasedli pozicijo avantgarde, ki ji je zaupana prihodnost sveta.
Razvoj kulture, ki vodi v novo družbeno in politično enoumje, na katerega opozarja papež Frančišek, ima že petdesetletno predzgodovino. Po mehki kulturni revoluciji leta 1968 se je v osemdesetih letih pojavil nov obrazec, imenovan LGB, ki zaobjema lezbijke, geje in biseksualne osebe. Leta 1990 so kratici dodali še T, ki označuje transspolne osebe. Hkrati se ob bioloških dveh spolih, o katerih govori Sveto pismo – moškega in žensko je ustvaril – vse bolj uveljavlja gender, ki pomeni družbeni spol. V zadnjih letih pa sta standardni oznaki dodani še črki I in Q. I – intersex so posamezniki, ki so rojeni s katerokoli od več spolnih značilnosti.
Q – questioning pa družbo opozarja na potrebo po spraševanju, po prevpraševanju lastne spolne usmerjenosti oziroma svoje spolne identitete.
Ta kulturni model spodbuja proces raziskovanja spolnih identitet tudi znotraj vzgojnih ustanov, znotraj družine itd. In ker je LGBTIQ vse bolj enoumna ideologija, sankcionirana tudi s sodnimi in ekonomskimi posledicami, bodo ljudje, podobno kot v nacizmu in komunizmu, prisiljeni živeti dvojno življenje oziroma živeti v laži, o čemer je nekoč govoril češki oporečnik Vaclav Havel.
Sv. Pavel je opozarjal na eksperimentiranje spolnih praks za zabavo
Vrnimo se na začetek, k sv. Pavlu. Njegov namen nikakor ni bil, da bi zaničeval istospolno usmerjene osebe. To je razvidno iz njegovega nauka o milosti, o naši padli naravi in univerzalnosti odrešenja. Pač pa je sv. Pavel opozarjal na perverznosti, na eksperimentiranje spolnih praks za zabavo. Njegova kritika teh praks je bila aktualna v njegovem času in je še bolj aktualna danes, ko si bogataši, estradniki, vseh vrst umetniki in še kdo radi privoščijo razvrat, ki ni povezan s stisko iskanja lastne spolne identitete, ampak izhaja iz napuha, iz zlohotne zavesti, da jim denar in slava dovoljujeta vse, kar jim pade na zatemnjeno in sprevrženo pamet.
Papež Frančišek je glede istospolnih zvez jasen
Podpira državno ureditev, ki poskuša pomagati ljudem v njihovem položaju, da uživajo pravno varstvo glede dedovanja, oskrbe itd. Vedno znova izreka podporo civilni ureditvi takšnih zvez, na cerkveni strani pa pastoralno spremljanje. Papež nas nenehno spodbuja, naj spoštujemo drug drugega, naj se ob nas drugače spolno usmerjeni ne čutijo ponižane, ampak enakega dostojanstva kot ljubljeni Božji otroci. Na že omenjeni tiskovni konferenci nas je papež spomnil, da tudi istospolne osebe prihajajo k spovedi, se s spovednikom posvetujejo, ker želijo živeti iz zaklada odrešenjske milosti in biti polnopravni člani krščanskih občestev. Cerkev vsem tem ljudem stoji ob strani, čeprav se odstopanja od tega, kar uči papež, tu in tam še dogajajo.
Vendar vključujoča pastoralna praksa, o kateri govori papež Frančišek, nikoli ne more prestopiti reke Rubikon in istospolnih zvez imeti za zakrament. »Cerkev ne more spreminjati zakramentov,« dodaja sv. oče.
Družba nima nobenega razloga, da Cerkvi pripisuje izključevanje kogar koli. V Cerkvi je vedno bil in vedno bo prostor za vse. Ob enakosti dostojanstva pa obstaja med ljudmi tudi različnost. To Cerkev razume, svet pa zavrača in se nesramno pretvarja, da skrbi za enakopravnost. Ti isti centri moči, ki zahtevajo sankcioniranje tistih, ki nasprotujejo enoumju LGBTIQ, velikemu delu sveta odtegujejo dobrine in pravice. Ko papež spregovori o tem, ga ne slišijo.
Kristjani naj živimo tako, da bo Kristus po nas, kot pravi današnji evangelij, objemal in blagoslavljal vsakogar, kajti vsi smo njegovi.