V Kranju so v soboto pokopali pravnika in ekonomista Ljuba Sirca, ki je konec lanskega leta umrl v 97. letu starosti. Po pogrebu je bila spominska slovesnost, ki so jo pripravili SDS, Študijski center za narodno spravo, Inštitut dr. Jožeta Pučnika, Zbor za republiko in Mestna občina Kranj.
Na spominski slovesnosti v prostorih Mestne občine Kranj so spregovorili župan občine Boštjan Trilar, predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika in direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver, Sirčeva vdova Sue Sirc ter predsednik SDS in poslanec Janez Janša.
Andreja Valič Zver je poudarila, da so Ljubu Sircu očitali, da je želel organizirati nekomunistično opozicijo, zaradi česar je bil obsojen na smrt, nato pa pomiloščen na 20 let prisilnega dela. Po njeno je Sirc za svobodo tvegal življenje in se vpisal med velikane polpretekle slovenske zgodovine.
Predsednik SDS Janez Janša pa je v svojem nagovoru povedal, da so bili leta 1988 povabljeni v London. Takrat je prvič srečal dr. Sirca, ki je to organiziral, in nagovoril del parlamenta. Leta 2010 mu je Sirc dejal: Pri devetdesetih letih nisem več naiven, zato bi se rad včlanil v stranko SDS. Opozarjal je, da so ostanki komunizma preživeli najbolj v Sloveniji in Rusiji. “Kot paraziti so se prisesali na zdravo jedro.” Janša je ob tem spomnil, da je dr. Sirc dejal, da do sprave ne bo prišlo, dokler ne bo prave pravne države, dokler zločin ne bo jasno obsjen. Po Janši sta tako dr. Sirc, kot dr. Pučnik temeljito zaznamovala najbolj prelomen čas v zgodovini Slovenije. »Brez te energije ne bi uspelo.«
Ljubo Sirc se je rodil podjetniški družini leta 1920 v Kranju. Po maturi je v Ljubljani študiral pravo, že zelo zgodaj pa ga je začela zanimati tudi ekonomija. Ob nemški okupaciji je njegova družina pobegnila v Ljubljano, saj jim je grozila izselitev v Srbijo, družina pa je ostala skoraj brez premoženja.
Po vojni si je prizadeval za obnovitev večstrankarstva. V Nagodetovem procesu je bil leta 1947 obsojen na smrt, a je bila njegova kazen kasneje znižana na 20 let prisilnega dela. Skupaj z njim je bil obsojen tudi njegov oče, ki je umrl leta 1950 kmalu po pogojni izpustitvi.
Sirca so po sedmih letih in pol zaporne kazni izpustili, a v takratni Jugoslaviji zanj ni bilo prihodnosti, kar je opisal tudi v svojem življenjepisu Dolgo življenje po smrtni obsodbi.
Leta 1955 je pobegnil v Veliko Britanijo, šest let kasneje pa v Švici doktoriral iz ekonomije. Ekonomijo je predaval v Bangladešu in v Glasgowu. Leta 1983 je ustanovil londonski inštitut za preučevanje komunističnih gospodarstev, ki se je leta 1996 preimenoval v center za preučevanje postkomunističnih gospodarstev.
V Slovenijo se je vrnil leta 1989, dve leti kasneje pa je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo iz Nagodetovega procesa. Leta 1992 je kot kandidat LDS kandidiral na volitvah za predsednika republike, a ni bil izvoljen, saj je večina članov LDS glasovala za Milana Kučana.
Leta 2001 je prejel britansko odlikovanje CBE. Leta 2004 je bil med pobudniki ustanovitve Zbora za republiko, leta 2010 pa se je včlanil v SDS.
Vir: Demokracija
