Vprašanje torej ni ali lahko; ampak zakaj bi Zoran Jankovič to storil? Čemu bi se odpovedal položaju, ki ga ne more izgubiti in se podal v boj ki ga ne more dobiti?
Z veliko nedemokratičnosti in izigravanja volje volilk in volilcev bi sicer Danilo Turk lahko poskusil ustoličiti t.i. “koalicijo vsak 10%”, toda kako praktično sodelovati z isto ideološko, utopistično, populistično, avanturistično in predvsem ne- operativno druščino, ki je uničila že Pahorjevo vlado?
Skoraj ni verjetno, da bi bil Janković pripravljen dati svojo glavo na tnalo za SD, Desus in TRS in dopustiti, da mu ti v času trajanja mandata skačejo po njej in ga imajo za dvornega tepčka; na koncu pa mu jo zelo verjetno odsekajo (?)
Če bi bilo finančno stanje v Ljubljani že tako zelo slabo, da bi moral Janković bežati v opozicijo v parlament (in od tam s političnim izsiljevanjem orkestrirati dokapitalizacije svojih projektov) bi bila njegova kandidatura verjetnejša.
Ker pa se -vsaj na prvi pogled- zdi, da se kljub finančnemu kolapsu Stožic dve leti in pol še da zdržati je bolj možno, da bo namesto svoje glave tako kot že mnogi pogumni voditelji v zgodovini pred njim raje ponudil … svoj blagoslov. Vzpostavil virtualno liderstvo nad levico, napisal svoj zahtevek na prestol, ga oddal in ostal župan Ljubljane ter pustil času in gospodarski krizi, da delata zanj.
Več: Libertarec
