Liberalizem je avtocesta, demokracija športni dan

AvtocestaAFORIZMI.

• Levičarji imajo navado, da svoje nasprotnike imenujejo »desničarji«. Razen, če zastopajo radikalnejšo različico njihove lastne ideologije. V tem primeru so pri iskanju imen izvirnejši.

• Za levičarje je poimenovanje njihovih nasprotnikov vaja v iskanju psovk. Pri tem so marsikdaj zelo izvirni.

• Večina desničarjev zavida levičarjem njihovo izvirnost. Levičarji pa desničarjem njihovo brezobzirnost.

• Retorika sodobne desnice je v veliki meri papagajstvo levice.

• Pravi konservativec ne stoji desno od levičarja, temveč nasproti njega. In ga zre naravnost v obličje.

• Levičar pogosto zamenjuje svoje ogorčenje za argumente.

• Desničar je prepričan, da mora vsak argument podkrepiti s svojo ogorčenostjo.

• Zelo pazljivo moramo odbrati stvari, ki nas smejo razburiti.

• Problem sodobnega levičarja in desničarja je, da sta oba neposrečena otroka buržoazije: prvi je njen pankrt, drugi pa radoživi, rahlo omejeni in precej neodgovorni dedič.

• Konservativec hrepeni po ureditvi, ki bi vsaki stvari, ki ima količkaj notranje vrednosti, dodelila legitimno mesto na svetu. Celo pregrehi: če le ni prevelika.

• Emil Cioran je nekoč priznal, da je kot radikalni mladenič – lahko bi rekli kar, kot mladi fašist – preziral liberalno ureditev, ker ni razumel, kako se lahko v njej nasprotniki spopadajo, ne da bi se hoteli uničiti. Odločitev živeti z nasprotnikom – tudi, ko je ta šibkejši! – je srž pristnega liberalizma.

• Če obstaja kaj takega kot demokratična civilizacija, je njen temeljni princip pustiti biti.

• Prava demokracija ne izvira iz spoznanja, da ne moremo misliti vsi enako in da je treba zato ustvariti pogoje sobivanja. Izvira iz radosti nad tem dejstvom.

• Demokracija ni družbena pogodba, ki temelji na toleranci. Je želja po tvornem tekmovanju z nasprotnikom.

• Šele skozi dejavno sodelovanje v javnem prostoru spoznavamo soobstoj različnih perspektiv na isto zadevo. To nam omogoči prehod iz dvodimenzijske v trodimenzijsko dojemanje sveta.

• Možgani nedemokratov so sploščeni kot palačnika. Zato je med njimi toliko logikov, ideologov, šahistov, zmagovalcev debatnih tekmovanj, bralcev Richarda Dawkinsa in navdušencev nad Ayn Rand.

• Kjer ni radosti nad različnostjo, tam ne more biti demokracije.

• Liberalizem je kot avtocesta – jasna pravila, ki hermetično ločenim posameznikom omogočajo, da drvijo eden mimo drugega.

• Demokracija je kot športni dan – igrišča z jasnimi pravili, ki omogočajo raznovrstna tekmovanja, druženje, petelinjenje, mnogo netreznosti in včasih kak pretep. Napor in zadovoljstvo. Predvsem pa zavedanje, da je to le ena od mnogih plasti, ki tvorijo občestveno življenje.

• Demokracija je nori poskus, kako organizirati skupnost okoli medsebojnega spopada. Še bolj noro je, da poskus deluje. Kar pa ne pomeni, da ni nevaren.

• Demokracijo bi morali razumeti kot jedrsko elektrarno – njena srž je v ustvarjanju presežka energije skozi neprestane cepitve; a za ohranjanje ravnotežja je potrebno neprestano ohlajanje.

• Konservativec je, v bistvu, tisti, za kogar je najpomembnejše ravnotežje.

Foto: Varna vožnja

Pripis uredništva: Luka G. Lisjak je urednik revije Razpotja.