Lambert Ehrlich je na začetku leta 1942, preden so ga umorili, ob letaku OF z naslovom Revolucija je na vidiku spregovoril svojim stražarjem o voditeljih oziroma politikih in o delovanju komunistov:
»Vidite, sami priznavajo, da je revolucija že tu. Ali veste, kaj to pomeni? Klanje političnih nasprotnikov. Vidite, vodstva političnih strank molče – nihče noče prevzeti odgovornosti, katera je združena z njegovim položajem, ki ga ima v stranki. Lahko je biti voditelj v mirnih in urejenih časih. Kdor pa je pravi voditelj, se pokaže v težkih trenutkih.«
Lambert Ehrlich je ravnal odgovorno, neki akademik bi ga pa še zdaj ustrelil
Lambert Ehrlich je v zahtevnih vojnih in revolucionarnih razmerah ukrepal odgovorno. Že na začetku okupacije je dr. Natlačenu predlagal, naj slovenski voditelji naroda, ki so ga pustili na cedilu srbski in drugi jugoslovanski politiki, osnujejo podtalno vlado, ki bo zavarovala narod. Zatrdil je: »Ne moremo se posluževati nemoralnih sredstev, kot se jih komunisti.« Slovenski voditelji niso ukrepali, komunisti pa so začeli pobijati vplivne Slovence, ne toliko okupatorjev. Istega leta je tik pred umorom napisal spomenico in zahteval od Italijanov, da prenehajo zatirati Slovence, naj vzpostavijo v deželi red ter preprečijo nasilje komunistov na podeželju in v mestu, kjer so klali politične nasprotnike.
A glej zlomka, leta 2020 v demokratični Sloveniji ob dnevu spomina na žrtve treh totalitarizmov član SAZU, akademik, zgodovinar izusti besede, da bi Ehrlicha on sam osebno ustrelil!
Ali smo torej še vedno v letu 1942? Kako je mogoče, da se idejni in naravni potomci komunističnih prednikov še kar nočejo posloviti od morilskih metod in se umori nadaljujejo v novih oblikah, s prefinjenimi in podtalnimi strategijami in pritiski, z medijskim propagandnim nasiljem nad ljudmi, s sprevračanjem ali potvarjanjem očitnih dejstev, z goljufijami in družbenim, pravnim, gospodarsko-finančnim in drugačnim potvarjanjem in z istim ciljem: ohraniti totalitarno oblast in zadržati demokratične procese. Žrtve ostajajo iste: resnični demokrati in nasprotniki nasilnih metod.
Ne boste verjeli, revolucija kar traja, kajne dragi intelektualci in akademiki!
Revolucionarne naveze si med seboj umivajo roke in spodbujajo novinarske in druge propagandiste in ustrahovalce po vseh porah javnega življenja; ne za ideologijo, pač pa za oprani denar in nadzor nad premoženjem države. Prav je, da sistem začne že enkrat delovati po načelu ničelne tolerance: od največjih ropov bančnih in gospodarskih milijard pri politikih in uradnikih, gospodarstvenikih pa do medijskih, sodniških in drugih laži in potvarjanja.
Natančno preiskujejo malenkosti, veliki kriminal pa ostaja nekaznovan
Družbeno življenje naj poteka v duhu resnice, pravičnosti in skupnega dobrega in vzajemnega sodelovanja, ne pa teroriziranja in izključevanja nekaterih ter zaščitniške in tovarišijske prizanesljivosti do drugih. To so smernice za odgovorno in demokratično politiko, upravo in druge javne službe in tudi za ustrezno organizacijo in boj proti nečednim poslom v družbi. In zakaj bi izvzeli pretekle velike poneverbe?
Jezus jasno pravi: Precejate komarja, pustite pa velbloda!
V sistemu zdravstva, sociale, sodstva in nacionalnih medijev prihajajo vse bolj na dan osebni posli, ki slabijo delovanje sistemov, obenem mečejo slabo luč na poštene in odgovorne v teh službah. Zakaj ne podpremo zadnjih, da bi onemogočili skorumpirane? To bo v marsičem sprostilo financiranje zdravstva, medijev (RTVS) in drugih podsistemov v državni ali paradržavni lasti.
Zelo preseneča pravna razlaga dežurnega pravnika tranzicije, da naj organi ne bi preverjali velikih poslov v polpreteklosti. Oškodovanje je pač oškodovanje. Naj veljajo za vse enaka merila; in če bo pravo povsod delovalo, bodo odveč medijski umori in napeljevanje k nasilju nad ljudmi, ki so brez ustreznih sodnih sklepov nedolžni.
Še bolj zavržno pa je, da si nekateri lahko privoščijo vse, drugi pa so a priori deležni takih ali drugačnih umorov. Poznamo taktiko: Lambert Ehrlich, ki se je zavzel za narod in mu pomagal v stiski, je postal »razredni sovražnik«, Kardelja heroj. V arhivu stražarjev je tudi dokument povelja, v katerem Kardelj naroča, naj povsod čistijo, tudi s strupom, če je treba; ženske pa naj imajo pri tem odločilno vlogo.
Za sposobne, delavne in poštene bodo že kaj našli, da se jih utiša
Pravne, upravne in medijske presoje ravnanj še vedno ne zmorejo preseči ideološke navlake polpreteklosti oziroma so celo obratno sorazmerne z njo: čim bolj si idejno ali naravno povezan z imenovano polpreteklostjo, tem manj si kriv in odgovoren za odklone in te kazen redko doleti. Če se zavzemaš za odgovorno državno in nacionalno ravnanje, pa računaj na to, da bo vsak tvoj korak lahko usoden za tvoje preživetje. Če te morda ne čaka (več) fizična, pa lahko računaš na politično ali medijsko smrt. Še posebej če si sposoben, delaven in (preveč) vpliven, nisi pa povezan ozadji; se bodo že našli vzvodi, da te utišajo. In to ne zaradi oškodovanja državljanov ali države ali ker bi oviral vzpostavitev urejenega zdravstva, sodstva ali nacionalnih medijev, pač pa ker si »razredni sovražnik« in se ne pišeš prav oziroma nisi povezan »s pravimi ljudmi«, ki bi Sloveniji še kar vladali iz ozadja.
Kdaj bomo torej prenehali uporabljati revolucionarne metode, ampak složno začeli graditi naš skupni dom resnice, pravičnosti in blaginje za vse. Katoličani smo sicer slovenski narod posvetili Mariji, a vsi se bomo morali do krvi upirati grehu, da bo naša domovina tudi zares država enakopravnih državljanov.
