“Pahor bi moral dati Jankoviću za pijačo, ker se je uspel znebiti precej balasta iz svoje stranke,” je o prestopih poslancev na Jankovićevo listo dejal Lahovnik.
Janković še pravi, da se da državo voditi kot uspešno podjetje, da je to dokazal z MOL-om. Se da na državo gledati kot na podjetje?
Slovenija je veliko več kot samo Ljubljana. Predvsem je veliko več kot samo neko trgovsko podjetje. V gospodarski družbi se ve, da je temeljni cilj ustvarjanje dobička in zadovoljevanje interesov vseh udeležencev. Pri državi pa je treba predvsem upoštevati javni interes, ki ga različne skupine gledajo različne. Zadeva je precej bolj zapletena. Njegov pristop je verjetno zelo všečen, zveni obetavno, a gre čisto za marketinški pristop strategov, ki so za njim. Izhajajo iz tega, da so ljudje precej nezadovoljni z zdajšnjo vlado, predsednikom vlade, ki je pošten voditelj, velja pa za manj operativnega in bolj neučinkovitega. Kot antipod mu poskušajo ponuditi nekoga, ki trdi, da bo državo vodil kot podjetje in bo vse uredil s čarobno palčko. Že sama napoved, da je po posameznih območjih po Sloveniji imenoval direktorje, ki koordinirajo vzpostavitev stranke, kaže na to, da je pomešal jabolka in hruške. Upam, da ne bo kdo iz Slovenije skušal narediti velikega trgovskega centra in da si ne predstavlja, da lahko državo vodi po teh principih. To je način diferenciacije od ostalih kandidatov. Ob vsaki priložnosti bo poskušal Janković poudarjati dejstvo, da je krizni menedžer, čeprav je vodenje trgovskega podjetja precej drugačno kot vodenje proizvodnega. Že na to bi ga lahko kdo opozoril.
Janša nasprotno pravi, da bo potrebno vložiti vse napore, da ta standard zavarujemo …
Janša se mi zdi tukaj precej bolj realen, verjetno, ker že ima neko izkušnjo vodenja vlade in ker je dobro seznanjen s stanjem. Vem, da se je pred časom dobro seznanil z zadnjimi makroekonomskimi napovedmi, ker mu jih je predstavil direktor Umarja. Te napovedi so dejansko zaskrbljujoče. Janša stoji z obema nogama na tleh, ko govori, kakšno je stanje, ne slika lažne slike, kar se mi zdi prav. Kakšen drug kandidat, ki si očitno bolj želi stolčka predsednika vlade, ker ne ve, kaj to prinaša, je bolj nerealen. Prav bi bilo, da so volivci na to pozorni. Tako Pahor kot tudi Janša sta v napovedih in ocenah stanja zelo realna in ne obljubljata gradov v oblakih, nočeta dajati nekih lažnih obljub. Eno je zmagati na volitvah, drugo pa uspešno izpeljati mandat. Medtem ko pa kakšen drug kandidat trosi obljube sem in tja, kot da se zaveda, da smo zdaj v nekem predmiklavžnem, predadventnem obdobju.
.. prav tako Janša nasprotuje dvigu davkov, razen izjem, kot so špekulacije pri prometu z zemljišči.
Problem Slovenije je, da bo treba omejiti javno porabo, kar bo zapleten politično-ekonomski proces. Zelo nevarno je h konsolidaciji javnih financ pristopiti z dvigom davka, ker s tem znižaš konkurenčnost, ki je že zdaj problematična. Prav je, da se najprej vse različne scenarije temeljito preveri z nekimi resnimi makroekonomskimi modeli in se preveri, kateri je za Slovenijo najustreznejši. Presenečen sem bil, ko je ljubljanski župan lahkotno povedal, da bo dvignil DDV. Vedeti je treba, kaj to pomeni. S tem ne dobiš niti 150 milijonov evrov, mi pa imamo v tem trenutku za dve milijardi primanjkljaja. Treba je pristopiti bistveno bolj celovito. Pahor in Janša sta precej bolj realna in konkretna v napovedih, kaj je treba narediti. Pri Jankoviću še precej stvari ostaja odprtih.
Na prvi pogled se sliši to, kako reševati Slovenijo, zelo dolgotrajno in zahtevno delo. Časa pa ni.
Nova vlada ne bo imela niti tistih 100 dni miru. Takoj se bo srečala s krizo v evroobmočju. Nova vlada se bo znašla sredi hudega neurja. Jasno je, da bo moral imeti tisti, ki bo prevzel krmilo, že v začetku jasen načrt, kaj želi. Imeti bo moral tudi izkušnjo vodenja posadke. To me skrbi, zato pravim, pri nekaterih kandidatih, ki zelo lahkotno obljubljajo določene stvari, vrag se skriva v podrobnostih. Volivke in volivci to pozabljajo. Zelo hitro sledijo nekomu, ki da nekaj poenostavljenih obljub. Verjetno je to v občutku nepravične države pričakovano, ta iracionalnost. Volivke in volivci pravzaprav niso popolnoma racionalna bitja. Dostikrat glasujejo bolj s srcem kot razumom. Srce pa žal dostikrat sledi tistim, ki dajejo všečne obljube.
Več: MMC RTV SLO
