Kritika konservativna: Spletno obnašanje in “družbena odgovornost”

O nekaterih stvareh je težko govoriti na način, ki bi bil povsem prost moraliziranja. Ena izmed takšnih stvari je osebna tragedija. Na zasebne nesreče, ki po nizu naključij privrejo v javnost – ali, še huje, ki jih povzroči prav javna pozornost – se bomo v javnosti praviloma odzvali z razmislekom o morali. Nekateri bodo obžalovali krivico, ki se je zgodila prizadetim. Tisti bolj zagreti bodo pričeli iskati odgovorne. Manj ognjevit, intelektualni del javnosti bo s prstom pokazal na družbene razmere. Toda v vsakem primeru je jasno, da bo treba najti vzrok za krivico, da se bo lahko javnost pomirila samo tedaj, ko bodo dokončno znani – in zato osramočeni, ponižani, izločeni – odgovorni za tragedijo.

»Krivi so mediji!«

Zdi se, da smo v primeru, ki je v zadnjih tednih razburjal slovensko javnost, dosegli konsenz o krivcu. Za smrt ravnatelja mariborske šole so v prvi vrsti odgovorni mediji. Prvi učinki te sodbe so že razvidni. V četrtek je nekaj uredništev – med njimi tudi Delo in 24ur.com, dva izmed najvplivnejših slovenskih medijev – podpisalo zavezo za etično poročanje. To lahko razumemo kot očitno znamenje pokore. Domen Savič, popularni bloger in twiteraš, je stopil še korak dlje. Podjetja, ki so oglaševala v najbolj rumenih medijih, je pozval k umiku oglasov. Ob pomoči drugih vigilantov – čuječih, odgovornih državljanov – je akciji dejansko uspelo doseči odstop več oglaševalcev iz Slovenskih novic in nekaterih drugih medijev, impliciranih v tragediji.

Krivec je identificiran, krivec je osramočen. Je javnost dosegla katarzo?

Mislim, da ne. Prvič, pri razpravi o odgovornih za tragedijo je postalo hitro očitno, da je vigilantski bes zelo izbirčen. Marko Milosavljević, predavatelj komunikologije na FDV, je izpostavil uredništvi spletne izdaje Planet TV in Sveta 24, ki sta objavili povezavo do spornega posnetka. Toda zakaj ni spregovoril o uglednem časniku Mladina, ki je fotografijo posnetka objavil na eni izmed svojih naslovnic? Zakaj ni opozoril na Odmeve, ki so o zadevi sklicali cel debatni krožek? Na spletnem portalu Danes je nov dan so celo zapisali, da o tem primeru na Mladini sploh niso poročali … Morda gre za nenamerne pomote. Toda vseeno je jasno, da je prvi problem »odgovornega državljanstva« njegova absolutna arbitrarnost: ker vigilanti iščejo zadoščenje, ker hočejo poiskati krivce zato, da bi se pomirili z obstojem krivice, in ne zato, da bi to krivico poravnali, bo njihova strast ugasnila, ko bodo našli enega – običajno tistega najbolj očitnega – odgovornega.

Stvari pa niso tako preproste. Dr. Milosavljević, gospod Savič in drugi aktivisti, ki krivdo za tragedijo pripisujejo medijskim hišam, pozabljajo, da je posnetek zaokrožil po spletu še pred poročanjem v konvencionalnih medijih. Povezavo na videoposnetek so si delili uporabniki Facebooka in Twitterja, ljudje so si jo izmenjavali preko elektronske pošte in klepetalnic, omenjali so jo na spletnih forumih in blogih. Nasploh velja, da se nelegalno pridobljeni ali še posebej delikatni posnetki po spletu najprej razširijo preko agregatnih strani à la Imgur in LiveLeak, po družabnih omrežij in podobnih platformah, na katerih uporabniki komunicirajo brez uredniškega nadzora.

Poleti je svetovno javnost razburila objava ukradenih fotografij več hollywoodskih zvezdnic, med drugim Kate Upton in Jennifer Lawrence. Fotografij niso ukradli najeti paparaci klasičnega rumenega tiska. Na splet jih niso naložili zaposleni pri The Sun. Golih slik niso delili novinarji, o njih niso razpravljali profesionalni televizijski gosti in, naposled, gledali jih niso bralci rumenega tiska. Vse to so v prvi vrsti počeli uporabniki interneta, neodvisno od kakršnekoli uredniške politike. Konvencionalni mediji in njihove spletne izdajo so, če zlorabimo prispodobo, samo ujeli val, na katerem je že dolgo pred njimi deskala množica online surferjev. Nekaj zelo podobnega se je zgodilo pri aferi Baričevič, ki je bila v vseh svojih podrobnostih znana že pred tem, ko sta o njih naposled spregovorila tudi Slovenske Novice ali POP TV. In mislim, da velja isto tudi za posnetek mariborskega para.

Anatomija spletnega obnašanja

Pogosto slišimo, da je internet medij 21. stoletja, tako kot je bila televizija medij 20. stoletja. Vendar ne smemo pozabiti, da obstaja med televizijo in internetom kvečjemu površna analogija. Oba posredujeta svoje vsebine prek ekrana ter zvočnikov, in tu je podobnosti konec. V nasprotju s TV in drugimi velikimi mediji 20. stoletja internet namreč ni monolitna tvorba, ki bi v skladu s premišljeno uredniško politiko in oglaševalsko strategijo ustvarjala nov, nadomesten svet, v razmerju do katerega je gledalec kvečjemu pasiven subjekt. Uporabnik ne »spremlja« interneta. Nasprotno, uporabnik se na internetu obnaša. Internet ni predstavno polje, ločeno od naše dejavnosti, temveč področje našega delovanja.

Več lahko preberete na Kritika konservativna.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.