Od kod partizanska strast po uničevanju kulturne dediščine? Med vojno in po njej so požgali več kot 60 gradov, rušili cerkve, izkoreninili stare obrtne dejavnosti (še celo Jankovičev časopis Ljubljana je v zadnji številki opisal povojno uničenje bizoviških peric) … ? A če gremo malce gor in dol po zgodovinskem traku, hitro ugotovimo, da naši partizani niso bili sami pri tem početju. Par let pred vojno so španski škofje obvestili svetovni episkopat, kaj se dogaja v njihovi državi.
»… Našteti moremo kakih 20.000 cerkva in kapel, porušenih ali docela izropanih. Pobitih duhovnikov – in to zgolj svetnih – bo kakih 6000… Komaj kje dobite kraj, kjer bi ne bili spravili s poti najizrazitejših desničarjev. Brez sodnega postopka: brez obtožbe, brez dokazov, največkrat brez obsodbe. Kar se tiče mučenja, povemo, da so mnogim odsekali ude, ali pa so jih strahotno spačili, preden so jih ubili; iztikali so jim oči, rezali jezike, jim parali trebuhe, jih zažigali ali žive pokopavali, jih razkosavali s sekiro.
Največjo krutost so izvrševali nad božjimi služabniki. Iz spoštljivosti in ljubezni ne maramo navajati natančneje. Prevrat je bil »nečloveški«. Niso spoštovali ženske sramežljivosti, niti pri ženskah, ki so bile po svojih obljubah posvečene Bogu. Skrunili so grobnice in pokopališča… trupla oropali zlatih zob in prstanov… Na stotine slik je razrezanih, kipov poškodovanih, stavbnih čudes za zmeraj razdejanih. Reči moremo, da so v krajinah, kjer so gospodovali komunisti, bili v nekaj tednih bedasto uničeni zakladi umetnosti, predvsem verski, ki so se nakopičili v sto in stoletjih…« (Skupno pismo španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji, Ljubljanski škofijski list 74, 1937).
Junker in etiopski premier podpisala skupno agendo o migracijah in mobilnosti
Podobna barbarstva, kot so se godila na partizanskih »osvobojenih ozemljih«, smo lahko v zadnjih letih zasledili v delih Sirije, ki jih je obvladovala samooklicana Islamska država. Muslimanski radikalci so sprožili begunski val. Ta val so kasneje mnogi zlorabili in z ekonomskimi in pa versko-ideološkimi motivi na njem »prijezdili« v Evropo. Posebej močan migrantski tok se je v Evropo kasneje usmeril iz vzhodne Afrike, natančneje iz Etiopije, zato so evropski predstavniki na čelu z Junkerjem in etiopski premier podpisali skupno agendo o migracijah in mobilnosti.
Krepitev Evropi tujih kulturnih vzorcev
Sedanji družbeni trend nakazuje krizo evropske civilizacije, ki se še ni prav opomogla od totalitarizmov 20. stoletja, pa je že podlegla novi ideologiji multikulturnosti. Neugodni trend se kaže v zatajevanju krščanskih temeljev in – pod kritiko strpnosti in kulturne širine – odstranjevanju krščanskih simbolov (npr. umik križa z grba Real Madrida) in vnosu tuje simbolike in norm na Zahod (npr. polmesec na Coca-Coli in masovno pridobivanje halal certifikatov). Vse to poteka pod krinko strpnosti in kulturne širine. Ob tem se ustvarja verski in kulturni vakuum, da ne omenjam demografskega.
Sedanji družbeni trend nakazuje krepitev Evropi tujih kulturnih vzorcev. Upam na renesanso krščanstva, ki lahko edino obrne ta evropski trend. Naj da Bog zdravo pamet evropskim voditeljem v tem zgodovinsko prelomnem času.
