Kraška sivka – sivo govedo je v Sloveniji nastalo s križanjem prvotnih slovenskih pasem goveda z uvoženim švicarskim sivim govedom. Križanje je potekalo konec devetnajstega stoletja na celotnem območju današnje Slovenije in še nekaj širše. Povpraševanje rejcev doma in v zamejstvu po takih kravah in plemenskih telicah nam priča, da smo podedovali zaklad, ki smo ga dolžni zapustiti našim otrokom.
Krava kraška sivka – zamisel, ki jo je človek razvil v skladu z naravo
Prvotne pasme so bile po navedbah Franca Povšeta (1845–1916) naslednje: murcidolska, belanska, simodolska, marijadvorska in neznane hrvaško-bosanske pasme. Čepovanski in kraški kmetje so iz Švice in Avstrije (Vorarlberg/Predarlsko, dolina Montafon) v osemdesetih letih devetnajstega stoletja in iz Južne Tirolske v sredini dvajsetega stoletja uvozili breje telice in nekaj plemenskih bikov, kar omenja tudi Antonija Kofol. Nastala je slovenska pasma sivo govedo – sivka, izrazito kombiniran tip goveda, ki lahko da veliko mleka in mesa tudi v neprizanesljivih rejskih okoliščinah.
Trda apnenčasta tla, pomanjkanje vode in močni vetrovi so dali pečat trdoživosti sivke v Sloveniji. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja je slovenska govedorejska stroka pričela uvajati seme ameriških bikov v populacijo sivke in tako je v Sloveniji prek sivorjavega goveda nastala pasma rjavo govedo. Ta razvoj ni potekal samo v pri nas, temveč tudi drugod po Evropi. Konec zadnjega desetletja drugega tisočletja smo v Sloveniji poizkusili z zamislijo kraške sivke.
Predstavili smo jo kot govedo, ki je sposobno prirejati mleko predvsem iz trave in iz nekaj malega žit. Torej izkoriščanje travnih površinah, ne pa njiv, za prirejo mleka. Pasma je vedno zamisel, ne samo barva, oblika in druge fenotipske lastnosti živali. Svoje je k zamisli in ohranjanju kraške sivke prispeval tudi kraški rejec, ki slovi po izrazitem občutku za vzrejo in odbiro domačih živali (lipicanec, kraški ovčar, istrski gonič, istrska pramenka, istrski osel). Poskrbel je za to, da se je nekaj teh živali ohranilo v izvornem tipu sivega goveda. In to je počel in še vedno počne v okolju, ki je neizprosno za rejo mlečnega goveda. Recimo, da imamo v mislih in v srcu prispodobo čvrstega kmeta Špacapana iz pesmi Iztoka Mlakarja Karleto Špacapan.
Preveč intenzivno kmetijstvo, tudi prireja mleka, ne vodi nikamor
Torej, kraška sivka je pojem, ki je nastal v naših možganih. Ne v švicarskih ali katerih drugih, čeprav so Švicarji sočasno prišli do podobnih zamisli – mislimo na njihovo pasmo, znano pod imenom originalna švicarska sivka. Nastal je po premisleku, da preveč intenzivno kmetijstvo ali preveč intenzivna govedoreja oziroma preveč intenzivna prireja mleka ne vodi nikamor. Neposredna vzroka za to spoznanje sta bila dva. Družinska kmetija Nika Medena je konec devetdesetih let 20. stoletja (tudi konec drugega tisočletja po rojstvu Odrešenika) prešla v sonaravno kmetijstvo in je zaradi tega morala prodati najbolj mlečne krave. Te niso mogle preživeti v spremenjenih razmerah (predvsem zaradi krmljenja z veliko manjšimi količinami močne krme).
Drugi razlog je bilo kratkotrajno srečanje z intenzivnim kmetijstvom v zvezni državi Iowa oziroma z družinsko kmetijo menonitov pri kraju Aman. Kljub osemdesetim kravam z več kot dvanajst tisoč kilogrami mleka na leto družina ni imela dovolj sredstev za šolanje svojih treh sinov. Seveda je bilo stvarnih razlogov za nastanek pojma kraške sivke še veliko več.
Kraška sivka je sposobna prireje mleka tudi v težjih naravnih razmerah
Pomen pasme kraška sivka zato ni v novi pasmi goveda, ki naj bi nastala iz modnih, prestižnih ali podobnih razlogov. Gre za kravo, ki naj bi bila sposobna prireje mleka tudi v težjih naravnih razmerah, kot so kraški, sredozemski, alpski, balkanski in njim podobni pašniki ter travniki. Torej v pokrajini, ki se imenuje Kras, a se je to ime razširilo v mednarodni izraz karst. Ta geografski pojem danes sega od Alp do Dinaridov, taka območja so znana v celo v Mehiki, na Pirenejskem polotoku, v Češkem sredogorju, Afriki, Aziji in še marsikje na našem planetu. Sušno, skalno, za vodo zelo propustno območje z lepimi podzemnimi jamami in drugimi značilnimi kraškimi pojavi. Čeprav gre za slovenski projekt, smo želeli prispevati svoj del h globalnemu razvoju mlečne govedoreje. Kras je povsod na zemeljski obli, izvor besede kras, karst, pa je v našem Krasu. Da o lepoti kraških pojavov niti ne govorimo.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
Kraška sivka: kombinirana pasma s poudarkom na prireji mleka
Odrasle krave so težke od šeststo do osemsto kilogramov, robustne, vendar plemenitega videza. Odrasli biki so težji od tisoč kilogramov. Močnejše kosti, visoki in čvrsti parklji, raven hrbet in pravilna okotenost zadnjih nog pričajo o resnično dobrem govedu.
Siva barva spominja na barvo sivega apnenca. Kratka, svetleča in tršata dlaka po telesu, košata repna dlaka in nežna dlaka vimena so kraški sivki v okras in jo hkrati varujejo pred mrazom, vetrom, dežjem in žužki. Dolga in sorazmerno ozka glava s širokim gobcem, ki je belo obrobljen, velike, tople oči skoraj žalostnega izraza in široka čelna kost so najznačilnejši znaki pasme ter poudarjajo prijazen značaj.
Dobra plodnost, lahke telitve, poudarjena materinska skrbnost, mlečnost od štiri do šest tisoč kilogramov mleka letno z visoko vsebnostjo maščobe, beljakovin in laktoze ter nizkim številom somatskih celic, dobra mesnatost in klavna kakovost, visoka ješčnost, dolgoživost in odpornost proti boleznim, skoraj brez presnovnih motenj, dobre noge in parklji, lepa oblika vimena, obsežen vamp, dobra povezanost prednjih nog z globokim in širokim prsnim košem, pravilno nasajen rep ter dovolj velik sklop sednih kosti so pasemske lastnosti, ki veliko prispevajo k boljši prireji in večjemu zadovoljstvu pri reji goveda.
Opis kraške sivke je zatorej opis odlične krave kombinirane pasme s poudarkom na prireji mleka, kot je našo pasmo rjavo govedo v začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je opredelil pokojni prof. dr. Janez Verbič.
Zveza rejcev je s člani in strokovnjaki močna podpora pri zmernem razvoju pasme in sonaravni prireji mleka
Za ustrezen razvoj pasme je pomembno tudi druženje rejcev v rejskih organizacijah. Zveza rejcev govedi rjave pasme Slovenije je organizacija, ki je sposobna opisanega razmišljanja. Ker njeni člani prirejajo mleko v najtežjih razmerah, se še kako zavedajo pomena zmernega razvoja rjavega goveda in sonaravne prireje mleka. Zveza je s svojimi člani in strokovnjaki sposobna vzpostaviti sodelovanje rejcev in organizacij rjavega goveda v južni in srednji Evropi. In kraška sivka nam mora pomagati na tej poti. Upajmo, da nam bo z dopolnitvijo projekta Genska banka uspelo obdržati to izredno pasmo goveda, ki je v zadnjem stoletju dokazala svoje vrline in odlične lastnosti v najtežjih vzrejnih razmerah. Povpraševanje rejcev doma in v zamejstvu po takih kravah in plemenskih telicah nam priča, da smo podedovali zaklad, ki smo ga dolžni zapustiti našim otrokom: kraško sivko.
