Ptičje mleko in molža vrabcev

Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”

Vase zagledani meščanski frik ne prepoznava kmeta, od katerega je odvisno njegovo življenje. Če bi že moral povedati, kdo je pridelal solato ali jabolka in od kod so zrezki, ki jih bo spekel na žaru za popoldansko družbo, bi morda odgovoril: “Ja, z Nizozemske,” ali: “Iz Španije.” Bilo bi mu izpod časti izreči kompliment domačim kmetom. V delu slovenskega meščanstva še vedno tli ostanek razrednega sovraštva do kmetov. Zato je bil pri belem dnevu z lahkoto izveden rop krav s kmetije na Dolenjskem. Ob nakladanju preplašenih krav in telet na tovornjake se na kraj zločina ni pripodil policijski avto s sireno in modrimi lučmi, pa tudi ni bilo pričakovanih policijskih okrepitev, kot je pravilo pri ropih.

Nobenega dvoma ni. Primer napada na kmetije se bo ponovil. Pooblastilo za prijavo vsakega primera »neprimernega« ravnanja z živalmi ima – tako piše v noveli Zakona o zaščiti živali – vsak aktiven član nevladne organizacije. Opraviti bo moral izpit z nekaterimi znanji predpisov in ravnanja z živalmi. In to je vse. Zakaj je naloga prijavitelja in nadzora ravnanja z živalmi podeljena ravno nevladnim organizacijam? Imajo preveč časa in premalo dela? Imajo delovne in življenjske izkušnje ravnanja z domačimi živalmi? Ali pa zato, ker so nekatere nevladne organizacije podpora vladi in vladajočim gremijem? Dogovor o sodelovanju vlade z nevladnimi organizacijami je ob svoji izvolitvi za predsednika vlade potrdil sam Robert Golob. So ob tem dobili zeleno luč za samovoljno presojanje, kaj je neprimerno in kaj primerno ravnanje z živalmi? So dobili tudi namig, naj se posvetijo predvsem morebitnim neprimernim ravnanjem z živalmi predvsem na kmetijah?

In kar je še bolj zaskrbljujoče, ali bodo izbrane vladne nevladne organizacije dobile tudi pooblastila za vohljanje okoli vogalov in kukanja skozi okna, da bi se videlo in vedelo, kdo je pri kom na obisku in o čem se pogovarjajo. Kako bo in kaj bo in kaj ne bo, bomo videli kmalu. Pa še to: bomo presenečeni, če se bodo kmetje oborožili in organizirali vaške straže? Saj je z ukradenimi kravami mogoče tudi obogateti. Sicer pa imajo nevladniki še druge izzive. Za prihajajoče politične dogodke v naslednjem letu se bo potrebno primerno pripraviti. Med drugim tudi za nakup novih koles, ali še bolje, za nakup skirojev, ki se bolje obnesejo v pouličnih spopadih



1 komentar

  1. Mestni ljudje sami po sebi niso nasprotniki kmetov, četudi marsikdo med njimi viha nos nad kmeti. Sovražniki kmetov so komunisti, se pravi levaki in to že od časa Stalinove kolektivizacije kmetov. V Jugoslaviji smo bili zvesti Stalinovi posnemovalci in sentiment se je v Sloveniji obdržal do današnjega dne.
    V primeru nasilnega odvzema krav ni šlo za njihovo zavarovanje, temveč za naskok na kmečki stan, skratka nov poskus uničiti kmetstvo potem, ko se prvi poskus s konca štiridesetih let prejšnjega stoletja sfižil.
    Početju levakov se je treba upreti z vsemi močmi. Sicer bomo kmalu na vrsti tudi mi, ki smo meščani, nam pa bodo plenili stanovanja in hiše. Že danes obstajajo ideje, kako ilegalne migrante prisilno naseljevati k tistim ljudem, ki imajo večje stanovanjske površine. Ali hočemo to?

Comments are closed.