Konec vsiljenega mrtvila

Avtor: Bogomir Štefanič. Vir: Družina. Vladna komisija za grobišča v novi sestavi.

»Popolna razgradnja sistema urejanja prikritih grobišč« je bila ocena, ki jo je ob koncu lanskega leta podal zgodovinar dr. Mitja Ferenc, ko se je kritično ozrl na dogajanje zadnjih let, povezano s slovenskim spravnim procesom. Za časa prejšnje vlade, zlasti po odprtju Hude jame marca 2009, se kljub obljubam najvišjih političnih predstavnikov (tedanja predsednika vlade Borut Pahor in države dr. Danilo Türk) ni zgodilo nič oziroma, kot je opozoril dr. Ferenc, še slabše: prišlo je do razgradnje sistema, ki je bil vzpostavljen leta 2000 in je dobil zagon, ko je vodenje vladne komisije za grobišča prevzel zgodovinar Jože Dežman. Rezultat tega sistema je bilo evidentiranih 600 grobišč, terenske raziskave, vzpostavljeni metodološki temelji, ki so enaki raziskovanju grobišč v BiH (Srebrenica) ali drugod po svetu, prvi prekopi, identifikacije, urejanje grobišč …

Ali je to »mrtvilo«, ki so ga nekateri člani komisije izkoristili vsaj za to, da so spoznanja preteklega dela zbrali v odmevnih knjigah, kakršna so bila tri poročila, izdana pri založbi Družina, zdaj vendarle pri koncu? Obeti za to so očitno dobri. Vlada je namreč na 46. redni seji 24. januarja imenovala novo sestavo »svoje« komisije za reševanje prikritih grobišč, ki ji sicer logistično podporo daje ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Predsednik komisije ostaja Jože Dežman, člani pa so dr. Vida Deželak Barič (Inštitut za novejšo zgodovino), dr. Mitja Ferenc (Filozofska fakulteta), Pavel Jamnik (Ministrstvo za notranje zadeve), Boštjan Kolarič (Študijski center za narodno spravo), dr. Andrej Mihevc (Inštitut za raziskovanje Krasa), Jože Možina (RTV Slovenija), dr. Milan Sagadin (Zavod za varstvo kulturne dediščine) in dr. Anton Velušček (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU).

Vlada je s sklepom podprla tudi programska načela komisije za grobišča, ki zajemajo naslednja področja: topografske raziskave, oblikovanje registra grobišč, popis žrtev, sondiranja, kriminalistično preiskavo v okviru akcije Sprava, prekope, identifikacijo žrtev, geodetske odmere in ureditev grobišč, njihovo razglasitev za kulturne spomenike, oblikovanje muzejskih zbirk, vzpostavitev kostnic, nadaljevanje sodelovanja v skladu z že podpisanimi mednarodnimi sporazumi oziroma priprava novih predvsem z državami, nastalimi na območju nekdanje Jugoslavije.

Vlada je potrdila tudi program dela komisije za leti 2013 in 2014. Temeljni programski cilji pri urejanju prikritih morišč in grobišč v naslednjih letih bodo tako: nadaljevanje del v Hudi jami (dela po odločbi rudarske inšpekcije, priprava projekta za prekop vseh žrtev, razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, pričetek postopkov za ureditev lastniških razmerij, odprtje spomenika za javnost v letu 2014, priprava rešitve dokončnega mesta in načina pokopa žrtev); nadaljevanje topografskih raziskav, sondiranja in urejanja grobišč (prioritetna naloga v letu 2013 bo sondiranje rudnika Pečovnik); nadaljevanje dejavnosti za prekop posmrtnih ostankov žrtev ter osnovno ureditev sondiranih morišč in grobišč (prednostna naloga bo iznos posmrtnih ostankov iz kraških jam in brezen), priprava poročila komisije v angleškem jeziku in posredovanje mednarodni javnosti.

Vlada je za delo komisije zagotovila tudi finančna sredstva, in sicer nekaj več kot 400.000 evrov za vsako leto, pri čemer največji del (300.000 evrov na leto) za dela v Hudi jami.

Ob oživljanju enega temeljnih projektov slovenskega spravnega procesa se najbrž zastavlja vprašanje, na kakšen odziv bo to dejstvo naletelo v širši javnosti: Ali bo denimo znova spodbudilo pritlehne razprave o »premetavanju kosti«? V času, ko imamo vsi polna usta govorjenja o varovanju človekovih pravic, bi moral vnovičen zagon strokovnega dela komisije za grobišča iskreno po­zdraviti vsak resničen demokrat, kajti prav nepokopanost naših mrtvih je ena največjih kršitev človekovega dostojanstva, ki ji slovenska družba mora enkrat narediti konec.

Vir: Družina