Google bo širil poslovanje na Hrvaškem in jadranski regiji, Secop gre na Slovaško, češko gospodarstvo je močno, kaj pa Slovenija?
/ … /
Pri tem se seveda postavlja vprašanje, zakaj se ameriški spletni velikan ni odločil za vzpostavitev pisarne v Sloveniji. Spomnimo, da je vladni predsednik Borut Pahor še nedolgo tega zelo vneto razlagal, da bo Slovenija postala t. i. evropska Silicijeva dolina, napovedoval je tudi obisk teh krajev. Iz Silicijeve doline seveda ni nič, Pahor še Googla ni mogel prepričati, da bi pisarno za celotno regijo odprli na primer v Sloveniji. Pri tem so se kot nerealne izkazale tudi obljube in napovedi, da bo Slovenija postala »vodilna država v regiji«, jadranski ali balkanski. Vse to gre šteti torej med t. i. pahorizme in nič drugega.
/ … /
Ob priložnosti uradnega obiska dr. Ivete Radičove, predsednice Vlade Slovaške, ki je bil v zadnjih dneh maja, je na primer Borut Pahor dejal, da imata »obe državi približno enako stimulativno poslovno okolje, obe vladi pa ambicijo, da bi le-to še izboljšali«. Ob tem seveda ni povedal, da se Slovaška na lestvici poslovne učinkovitosti nahaja na 41. mestu, Slovenija pa na 59. od 60. držav. Radičova je ob tem še dejala, da je njihov cilj napredovati med prvih petnajst držav, slovaška vlada pa se je zato lotila tudi koreniti reform, s katerimi bo pospešila gospodarsko rast in izboljšala kakovost poslovnega okolja.
/ .. /
Po Ferčejevih besedah Čehi izvajajo premišljeno politiko vzpodbujanja tujih naložb, saj le-te iz proizvodnje prenašajo na višje ravni, kot je denimo bioznanost. Na ta način ustvarjajo nova delovna mesta, visoko dodano vrednost in zelo izobražene kadre.
Še posebej je izpostavil tehnično inteligenco, pri čemer naj bi bili Čehi vsaj korak pred Slovenci. »Medtem ko se v Sloveniji mladi še vedno v veliki meri usmerjajo v humanistične vede, Čehi stavijo na elektroniko, elektrotehniko, strojništvo in podobne poklice«, je povedal Ferčej in dodal, da si želi še več slovenskih investitorjev na češkem trgu.
/ … /
Že v zadnji četrtini 2010 je Avstrija beležila porast domačega brutoproizvoda (DBP). Poglavitna motorja rasti sta izvoz in proizvodnja. K temu po besedah Repeževe prispeva tudi program avstrijskega ministrstva za gospodarstva in WKO, ki podjetjem, ki se odločajo za vstop na tuje trge, ponuja finančne vzpodbude. Vsako leto je v te namene na razpolago 25 milijonov evro. Dodajmo še, da v Avstriji z odprtjem trga pričakujejo priliv 10.000 do 20.000 tujih delavcev, predvsem tudi zato, ker je bil pred kratkim sprejet zakon, ki zagotavlja enako plačilo tujih delavcev kot domačih.
Več: Demokracija
