Ob izidu volitev v Državni zbor z dne 3. 6. 2018 je prišlo do političnega bojkota (izključitve iz družbe) zoper volilno zmagovalko, to je demokratično stranko SDS, pri čemer se politiki bojkota radi pustijo imenovati »sredina«.
To je nepravilno. Bojkot kompetitivne možnosti demokratične zmagovalke volitev namreč ogroža demokratično državno ureditev. Poimenovanje politike bojkota s »sredino« pa je tudi orientacijsko neustrezno.
Koalicija nedemokratične sredine
Neustrezno je politike, ki jih med seboj povezuje skupen politični cilj – bojkot demokratične volilne zmagovalke volitev 2018 –, imenovati politična »sredina«. Poimenovanje nedemokratičnih politik s »sredino« je mašilo, ki onemogoča »pristno sredino«.
Z neustreznim poimenovanjem zadevne »sredine« se je treba soočiti. Nato jim je treba dodati ustrezen levi prilastek: mašeča. Navedene politike so »mašeča sredina«. Njihov skupen politični cilj pa je bojkot demokratične zmagovalke državnozborskih volitev. Zato je mašečo sredino po vsebini lucidneje poimenovati – »nedemokratična sredina«.
Skupen politični cilj bojkota jih med seboj povezuje. Zveza strank za dosego skupnega političnega cilja pa je koalicija (SSKJ). Povezovanje politikov LMŠ, SMC, SD, NSi (dr. Janez Pogorelec), SAB in Desus okoli skupnega političnega cilja – bojkota demokratične zmagovalke volitev 2018 –, zato jasneje opredeli sintagma »koalicija nedemokratične sredine«.
Merilo poimenovanja politike je totalitarizem
Kaj je merilo navedenega poimenovanja. Merilo je demokratična Slovenija. Oziroma precizneje, merilo je levi prilastek besedne zveze 1. člena Ustave Republike Slovenije: »Slovenija je demokratična republika«. Skupen politični cilj LMŠ, SMC, SD, NSi (dr. Janez Pogorelec), SAB in Desus, ki pomeni bojkot demokratične zmagovalke volitev 2018, pa ogroža našo demokratično državno ureditev.
To merilo je, kakopak, stvar intime vsakokratnega posameznika. Je intimna opcija. Kajti demokratična Slovenija, z demokratičnimi volitvami, nekaterim še danes ni »nikoli bila moja najintimnejša opcija« (cit. po poznani intimi nekdanjega predsednika totalitarne slovenske komunistične stranke, zveze oziroma partije).
Intimno jedro nekaterih je ostalo v novi državi še naprej indoktrinirano s temelji pretekle totalitarne države slovenskih prokomunistov, in to navkljub temeljnemu zgodovinskem dejstvu, da »SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice« – cit. iz tretje uvodne izjave Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (tu).
Mehanizem netotalitarnih volitev
Intimni temelj demokratične ureditve Slovenije je vezan prav na navedeno zgodovinsko dejstvo pretekle totalitarne države.
Ob tem, da so volitve jedrni mehanizem delovanja naše demokracije. Demokracijo v tej državi namreč izvršujemo neposredno in s po-delitvijo oblasti z volitvami – »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu delitve na zakonodajno, izvršilno in sodno« (cit. po 2. odstavku 3. člena Ustave Republike Slovenije – tu). Jedro volitev pa je zagotovitev enake kompetitivne možnosti vseh političnih strank v državi v vseh fazah postopka volitev, kot so kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje izida.
Toda zadevna politika je bojkotirala demokratično zmagovalko volitev 2018 tekom vseh navedenih faz volitev. Bojkotiranje pa so prolongirali tudi v čas pogajanj za sestavo vlade, ki je tudi vezan na mehanizem volitev. To ogroža ustavnost in zakonitost volitev ter s tem demokratične državne ureditve.
Ogrožanje demokratične državne ureditve
Kajti le, »če je zagotovljena enaka kompetitivna možnost vseh političnih strank v državi, so volitve demokratične« (cit. primerjaj smiselno z zadnjo povedjo 7. točke obrazložitve ustavne odločbe U-I-106/95). Takšna kršitev v postopku, vezanem na parlamentarne volitve, bi namreč lahko »ogrozila ustavnost in zakonitost volitev in s tem demokratične državne ureditve (1. člen) in načela pravne države (2. člen)« (cit. primerjaj smiselno s 3. stavkom 2. odstavka obrazložitve ustavne odločbe Up-16/92).
Ob tem, da je za nami desetletje okoliščin, v katerih so osebe s pooblastili zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti ter ob podpori državnih medijev v sinergiji prizadele kompetitivno možnost zadevne opozicijske stranke, sedanje volilne zmagovalke. Posebej močno se jo je prizadelo ravno v fazah državnozborskih volitev z dne 13. 7. 2014. Na okoliščine ustavnosodne odločbe, številka Up374/14-22 z dne 11. 6. 2014 smo primeroma opozorili v prispevku Četrti tabu sredine: čista definicija poštenja (tu).
Zato je politika bojkota s strani »koalicije nedemokratične sredine« zoper veliko in zaslužno zmagovalko volitev, demokratično stranko SDS, neutemeljena.
