Večina slovenskih medijev se je v zadnjih dneh spominjala prve obletnice začetka »ljudskih protestov«, zaradi katerih je takrat padel župan Maribora, posredno pa tudi vlada Janeza Janše. Leto dni nazaj je v Sloveniji res vrelo, občutek, da bi vsak hip lahko iz tega vrenja bruhnilo kakšno hujše nasilje, je bil prisoten v vseh nas. Ko je odstopila vlada Janeza Janše, se je zdelo, da si je celotna Slovenija oddahnila. Grožnja slovenski demokraciji in našemu gospodarstvu je bila odstranjena, Slovenija se je za las izognila diktaturi, na oblast je prišla vlada, ki končno razume potrebe ljudstva ter vstajnikov. Vsaj tako bi lahko sklepali, glede na to, da je bilo vstaj in množičnih protestov v hipu konec. Ob prvi obletnici so bili sicer nekakšni poskusi oživitve le-teh, vendar smo lahko v medijih opazovali le majhne skupinice ljudi, ki so skušale brezuspešno ponovno prebuditi vstajniški duh. Znanih »vstajnikov« iz lanskega leta seveda ni bilo nikjer.
Ali je res sedaj vse drugače?
(Kvazi) analitiki, ki izhajajo predvsem (ali samo) z levega političnega pola, po letu dni modrujejo po dolgem in po čez o razlogih, zakaj sedaj taka neodzivnost ljudstva, ko pa se vendarle ni nič spremenilo. Sedanja vlada sprejema še bolj restriktivne ukrepe, kot jih je napovedovala Janševa vlada, pri tem pa uresničuje še vse tiste, ki si jih je zadala prejšnja vlada in ki jih je sama kot opozicija tako zelo kritizirala. Ne samo to, večina ukrepov, ki jih sprejema, niso usklajeni z nikomer (samo pomislimo na davek na nepremičnine), brezposelnost je celo višja, mladi množično odhajajo iz Slovenije, vsak dan je več tistih z minimalno plačo, pokojnine pa niso prav nič višje. Če smo iskreni, je predsednica vlade v svojih javnih nastopih celo bolj arogantna kot prejšnji premier. Slednji je vsakemu novinarju ali opozicijskemu poslancu vsaj odgovoril na zastavljena vprašanja, ne glede na to, kako zoprna so bila, medtem ko si Bratuškova brez problema lahko dovoli ignoranco do vsega, kar ji ni všeč. Ti kvazi analitiki, katerih osnovna naloga je predvsem obramba te vlade, tako le ugotavljajo, da naj bi bil razlog v lanskoletnih množičnih vstajah predvsem v tem, da »je bila arogantna Janševa oblast izjemna spodbujevalka protestov«, medtem ko je ta vlada mnogo bolj vljudna, bolj prijazno komunicira z ljudmi, povrhu pa je po protestih končno začelo delovati tudi sodstvo, ki je »začelo sankcionirati veliki gospodarski kriminal«.
Da so njihove analize za lase privlečene oz. sama manipulacija, vedno tudi oni sami. Jasno je, da lani ne bi bilo na ulicah enega samega vstajnika, če ne bi mediji vsakodnevno podpihovali in hujskali ljudi k protestom. Celoten medijski aparat je delal za en sam cilj – odstavitev Janeza Janše. Glavni razlog pa ni bila njegova aroganca (tu se bi moral vsak vprašati ali je res tako aroganten, ali je naša podoba o njem zgolj odslikava medijske manipulacije z nami), temveč, da je vlada začela sprejemati ukrepe, zaradi katerih bi kontinuiteta izgubila bančni in gospodarski monopol (slaba banka, državni holding). Že takrat je bilo jasno, danes pa še toliko bolj, da tistim, ki so spodbujali k protestom, v resnici ni bilo za to, da bi bili otroci siti, da bi ljudje dobili zaposlitev ali da bi se Slovenija izvila iz gospodarske krize, temveč, da njihovi »ljubljeni«, zaradi katerih že desetletja uživajo take ali drugačne privilegije, ponovno pridejo na oblast. To njihovo držo zelo dobro odseva izjava dr. Vesne Godina v enem izmed intervjujev, ki ga je dala letos septembra. Godina, ki se je v lanskem vstajniškem gibanju zelo angažirala, letos ne čuti več nobene potrebe, da bi opozarjala na nevzdržno stanje v državi. »Na vstajah smo imeli odlično priložnost, da kaj spremenimo, pa nismo. No, odstavili smo Janšo, kar si štejem za zgodovinsko čast, a smo dobili Bratuškovo, ki dela isto kot on. To samo potrjuje mojo tezo, da v tej državi ne vlada slovenska vlada, temveč Bruselj …«. Ko človek bere te besede, je lahko samo zgrožen zaradi njihove sprevrženosti. V isti sapi se namreč časti, ker je pomagala odstaviti Janšo, ob tem pa brani sedanjo predsednico vlade, čeprav dela isto kot on. Ampak Godina je našla razlago in opravičilo za to – ta je k temu sedaj prisiljena, saj Sloveniji pravzaprav ne vlada slovenska vlada, temveč Bruselj.
Kriv je Bruselj
Da, s prihodom te vlade se je zgodil še en zasuk, katerega namen je preusmeriti pozornost še preostalih vstajnikov. Sedaj za nujne, vendar za državljane boleče ukrepe ni več kriva vlada, kot je bilo to v času Janševe vlade, temveč bruseljska politika, ki ji je za slovenske interese malo mar. Vsaj tako nam že spet razlagajo mediji in »ugledni strokovnjaki« ter pozivajo k bojkotu Bruslja ter sovraštvu do Trojke. Ampak (kvazi) analitiki o tem zgolj molčijo. Kot tudi o tem, da v lanskem letu mediji vladi praktično niso dali možnosti, da bi sama pojasnila predlagane ukrepe, ampak je te raje »pojasnjevala« kar opozicija ter drugi, vladi nenaklonjeni sogovorniki. Sedaj pa nam iste medijske hiše na pladnju servirajo vsako besedo in misel predsednice vlade, izrečeno na taki ali drugačni »pasji procesiji«. Nobene kritične distance ali širše razprave o tem, ali imajo njena razglabljanja v stilu »we don’t need money, we need time« sploh kakšno vrednost ali ne. Zdi se, da so tudi novinarji hitro razumeli, kaj se bi zgodilo z njimi, če bi bili do njenega dela in dela sedanje vlade kritični (suspenz, ukinitev oddaje, odvzem akreditacije).
Orodje v rokah oblastikov
Da, naši vstajniki so bili samo orodje v rokah manipulatorjev, katerih glavna skrb je ohranitev lastne oblasti. Vstajniki so, ne da bi se prav zavedali, odlično odigrali njim dodeljeno vlogo. Saj ne, da se je s tem njihov nastop končal in da sedaj niso več potrebni. Še zdaleč ne. Tisti, ki so jim dodelili vlogo, jih ves čas ohranjajo pri življenju, vendar le toliko, da ne izdihnejo. Vedo namreč, da jih bodo še potrebovali. Takoj, ko bodo njihovi privilegiji ponovno ogroženi. Pri tem pa nisem prepričana, če se v svoji nadutosti zavedajo, da se tako igračkanje na koncu lahko obrne tudi proti njim samim.
Foto: Danijel Mrvoš v foto in video prispevku o demonstracijah 1.12.2012.
