Znanstveniki so nekaj sto prostovoljcem postavili preprosto nalogo in vprašanje. Dejali so, naj si zamislijo, da njihovo hišo zajame neurje in da grozijo poplave. Lahko se rešijo, a s seboj lahko vzamejo eno samo stvar. Za katero bi se odločili: za stare fotografije ali štruco kruha. Velika večina bi se odločila za stare fotografije, samo nekaj odstotkov za štruco kruha, čeprav bi hrana v ekstremnih razmerah lahko pomenila preživetje. Znanstveniki so odgovore sicer razložili s teorije mejne koristnosti, saj so fotografije redke in edinstvene ter imajo večjo mejno koristnost kot kruh, ki ga je v sodobnem svetu relativno v izobilju. Toda večina ljudi je izhajala iz predpostavke, da bi jih tako ali tako kmalu rešili reševalci, ki jih bi tudi nahranili. Torej so se v tem primeru zanašali na državo, ki jim bo pomagala. Odgovori pa so kljub temu presenetili raziskovalce, saj so na podobno nalogo prostovoljci nekaj desetletij nazaj odgovarjali drugače. Tako so prišli do sklepa, da kolikor bolj je država regulirana in se vmešava v življenje posameznika (pred nekaj desetletji je bilo to minimalno), toliko bolj posamezniki svoje odločitve prepuščajo državi. Pravzaprav v državne roke polagajo svoja življenja. Kar pa ni dobro in pravzaprav vodi k vse manj svobodnemu posamezniku.
Enako je v gospodarstvu, kjer v Sloveniji velja levičarsko prepričanje, da je država vsemogočna ter da lahko rešijo delovna mesta in prinesejo splošno blaginjo samo državna podjetja. Tako marksistično razmišljanje je prineslo tudi peticijo PROTI privatizaciji, danes pa je luč sveta ugledala peticija ZA privatizacijo: http://za-privatizacijo.org/.
Več lahko preberete na Kavarna Hayek.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
